Trump zagrozil Kolumbiji, Kuba bo po njegovem "padla sama od sebe"

Ameriški predsednik Donald Trump je z vojaško operacijo, kakršno so ameriške sile v soboto izvedle v Venezueli, zagrozil tudi Kolumbiji.

"Tudi Kolumbija je zelo bolna, vodi jo bolan človek [Gustavo Petro], ki rad proizvaja kokain in ga prodaja Združenim državam Amerike, in tega ne bo več dolgo počel," je Trump povedal novinarjem na krovu predsedniškega letala Air Force One.

Na vprašanje novinarja, ali te izjave pomenijo možnost "operacije" v Kolumbiji, je Trump odgovoril: "Sliši se dobro."

Kolumbija, soseda Venezuele, velja za pomembno proizvodno območje kokaina.

Trumpove nove grožnje sicer prihajajo ob vse glasnejšem mednarodnem ogorčenju zaradi drzne ugrabitve venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Brazilija, Čile, Kolumbija, Mehika, Urugvaj in Španija so ukrep ZDA obsodili kot "nevaren precedens za mir in regionalno varnost".

Na Trumpove izjave se je medtem na omrežju X ostro odzval kolumbijski predsednik Gustavo Petro, ki je Trumpa pozval, naj preneha z obrekovanjem, hkrati pa države Latinske Amerike pozval, naj se združijo, sicer tvegajo, da jih bodo "obravnavali kot služabnike in sužnje".

V več obsežnih objavah je Petro poudaril, da so "ZDA prva država v zgodovini, ki je bombardirala glavno mesto v Južni Ameriki", a dodal, da maščevanje ni prava pot.
Po njegovih besedah se mora Latinska Amerika povezati in postati regija, "sposobna razumeti, trgovati in sodelovati s celotnim svetom". "Ne gledamo le proti severu, ampak v vse smeri," je sklenil.

Trump opozoril tudi Kubo in Mehiko

Trump je ob tem na krovu predsedniškega letala ponovil, da vojaška operacija na Kubi ni predvidena, saj naj bi država po njegovih besedah "padla sama od sebe".

"Kuba je tik pred tem, da pade," je povedal novinarjem in dodal, da bo težko obstala brez venezuelske nafte. "Ne zdi se mi, da bo potrebno kakršnokoli ukrepanje. Videti je, da pada," je še dejal.

Kot poroča CNN, Madurova aretacija pomeni tektonsko spremembo za kubansko komunistično vlado, ki se je desetletja zanašala na obsežne pakete pomoči svoje naftno bogate zaveznice iz Južne Amerike, ključne za preživetje otoka.

Dolga leta sta najprej Hugo Chavez in nato Nicolas Maduro Kubi pošiljala na milijarde dolarjev vredne pošiljke nafte v zameno za skoraj neprekinjen dotok kubanskih obveščevalcev, gospodarskih svetovalcev in zdravstvenega osebja, piše CNN.

Trump se je nato dotaknil še Mehike in dejal, da se mora država "spraviti v red", saj po njegovih besedah droge prehajajo čez mehiško ozemlje, zaradi česar bodo ZDA "morale nekaj ukreniti".

Mehiško predsednico Claudio Sheinbaum je označil za "odlično osebo" in dejal, da ji je večkrat ponudil pomoč ameriške vojske. Ob tem je dodal, da se je mehiška vlada sicer sposobna spopasti se s težavo, "a so karteli v Mehiki zelo močni". "Karteli vodijo Mehiko, pa če vam je to všeč ali ne," je še dejal.

Politolog Matthew Wilson z ameriške univerze Southern Methodist je sicer za Al Džaziro dejal, da bi bila Kuba po njegovem mnenju najverjetnejša tarča morebitnih prihodnjih ukrepov. Razlog vidi predvsem v dolgoletnih zamerah Združenih držav ter vplivu politično mobilizirane kubansko-ameriške skupnosti, ki je izrazito nenaklonjena havanski vladi.

"Če bi bil na Kubi, bi me bilo veliko bolj strah kot v Kolumbiji. ZDA do Kube gojijo dolgoletne zamere, poleg tega pa obstaja politično aktivna skupnost kubanskih Američanov, ki je proti tamkajšnjemu režimu zelo sovražno nastrojena," je dejal Wilson.

Trump je danes govoril tudi o dominaciji ZDA na zahodni polobli, pri čemer je omenil Monroejevo doktrino iz leta 1823, ki upravičuje ameriška vojaška posredovanja v Latinski Ameriki. "Ameriška prevlada na zahodni polobli ne bo nikoli več pod vprašajem," je zatrdil.

Na te besede se je danes odzvala Sheinbaum, ki je poudarila, da Ameriki - torej Severna in Južna - ne pripadata nobeni doktrini ali velesili. "Ameriški kontinent pripada narodom vseh držav, ki ga sestavljajo," je dodala.