Menu Item
Finska se zahvaljuje članicam Nata za podporo države pri vstopu v zvezo Nato. "Kot zavezniki bomo dajali in prejemali varnost. Branili bomo drug drugega. Finska zdaj in v prihodnosti stoji ob strani Švedski ter podpira njeno prošnjo," se je na Twitterju odzvala finska premierka. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je ob tej "zgodovinski priložnosti" čestital Fincem in dodal, da se bodo v prihodnjih dneh pridružili obrambnemu paktu.
Finski predsednik Sauli Niinisto se je v četrtek zvečer zahvalil članicam Nata za podporo Finski pri njenem vstopu v zvezo, potem ko je pred tem Turčija kot zadnja članica ratificirala njen pristopni protokol.
Ratifikacijo v turškem parlamentu je pozdravil tudi generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg.
“Vsem se zahvaljujem za zaupanje in podporo. Finska bo močna in sposobna zaveznica, zavezana varnosti zavezništva,” je Niinisto sporočil v izjavi, objavljeni na Twitterju, in dodal, da je njegova država, ki ima z Rusijo 1.340 kilometrov dolgo mejo, pripravljena na članstvo. Ob tem je izrazil upanje, da bi v zvezi čim prej pozdravili tudi sosednjo Švedsko.
Finland’s application has now been ratified by all members and we will join NATO. Thank you to all countries for your support. As allies, we will give and receive security. We will defend each other. Finland stands with Sweden now and in the future and supports its application.
— Sanna Marin (@MarinSanna) March 30, 2023
Na ratifikacijo se je odzvala tudi finska premierka Sanna Marin. “Kot zavezniki bomo dajali in prejemali varnost. Branili bomo drug drugega. Finska zdaj in v prihodnosti stoji ob strani Švedski ter podpira njeno prošnjo,” je zapisala na Twitterju.
— Sauli Niinistö (@niinisto) March 30, 2023
S turško ratifikacijo pristopnih protokolov je Finska korak bliže članstvu v Natu. A preden bo dejansko postala polnopravna članica severnoatlantskega zavezništva, so potrebni še nekateri formalni postopki, ki bi lahko stekli že prihodnji teden.
Stoltenberg: Finska se bo v prihodnjih dneh pridružila Natu
Če bo šlo vse po načrtih, bi lahko sprejem Finske potrdili na zasedanju zunanjih ministrov Nata, ki se bodo sestali prihodnji torek in sredo v Bruslju, je za nemško tiskovno agencijo dpa povedalo več diplomatov v Bruslju. Takrat bi pred sedežem Nata v belgijski prestolnici tudi slovesno izobesili finsko zastavo.
Eden od potrebnih korakov pa je tudi ta, da Turčija ameriško zunanje ministrstvo v Washingtonu, ki je depozitar severnoatlantske pogodbe, uradno obvesti o ratifikaciji vstopa Finske. Prvi mož Nata Jens Stoltenberg bo nato Finsko uradno povabil k pristopu severnoatlantski pogodbi. Ko bodo Helsinki to sprejeli in potrebne ratifikacijske listine o pristopu zavezništvu predložili ameriškemu State Departmentu, bo država s tem tudi uradno postala 31. članica zveze.
“Pozdravljam glasovanje (…) za dokončanje ratifikacije pristopa Finske. S tem bo celotna Natova družina močnejša in varnejša,” je po ratifikaciji vstopa Finske v turškem parlamentu tvitnil Stoltenberg. Popoldan je v izjavi za medije čestital finskemu predsedniku za “zgodovinsko priložnost”. Prvi mož Nata je ob tem napovedal, da bo Finska zavezništvu pristopila že kmalu. “Finska se bo našemu zavezništvu uradno pridružila v prihodnjih dneh,” je dejal v video izjavi, objavljeni na spletni strani Nata. Obenem se je zavzel za čimprejšnji sprejem v Nato Švedske, ki še čaka na zeleno luč tako Turčije kot Madžarske.
Turčija je v četrtek postala zadnja država Nata, ki je ratificirala članstvo Finske v zavezništvu. Pred tem je to ta teden po več preložitvah storil tudi madžarski parlament. Turški zakonodajalci so vstop Finske v zavezništvo podprli soglasno, kar je predsednik Recep Tayyip Erdogan dva tedna prej tudi napovedal.
Zunaj Nata pa do nadaljnjega ostaja Švedska, ki je po letih nevtralnosti tako kot Finska zaradi ruske invazije na Ukrajino maja lani zaprosila za članstvo. V Stockholmu še čakajo na zeleno luč tako Budimpešte kot Ankare, ki imata do članstva te nordijske države različne pomisleke.
Posebej kritična do vstopa Švedske je Ankara, ki je januarja tudi začasno prekinila pogajanja s Stockholmom, potem ko je na protestu pred turškim veleposlaništvom v švedski prestolnici desničarski skrajnež Rasmus Paludan sežgal izvod Korana. Pogovori so se v začetku tega meseca nato nadaljevali.
Turške oblasti so sicer Švedski že pred incidentom s Koranom postavile več pogojev za vstop. Med drugim zahtevajo izročitev članov ali simpatizerjev v Turčiji prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK), kot tudi domnevno vpletenih v poskus državnega udara leta 2016. Švedska je doslej izpolnila le nekatere od zahtev, med drugim je v začetku tega meseca vlada predstavila osnutek za zaostritev protiteroristične zakonodaje.
Kljub temu Švedska še vedno upa, da se bo do julijskega vrha zveze Nato lahko pridružila zavezništvu. Madžarska naj bi njeno pristopno pogodbo ratificirala do sredine junija, Turčija pa morda po volitvah letos maja.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje