Primer Hrvatice Mirele Čavajda, ki je javnost opozorila na nedostopnost zakonitega abortusa na Hrvaškem, je znova spodbudil razpravo o dveh pravicah – o pravici žensk do varnega splava ter o pravicah zaposlenih v zdravstvu, ki abortusov zaradi lastne vesti oziroma prepričanj ne želijo opraviti. Kje, če sploh, je "ravnovesje" med pravicama in zakaj je ključno, da je ugovor vesti ustrezno reguliran? Kako to, da so med Hrvaško, kjer je ugovor vesti prijavilo 60 odstotkov ginekologov, in Slovenijo, kjer je odstotek občutno nižji, tako velike razlike? Tudi o tem s socialno psihologinjo dr. Metko Mencin s Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Preberi več