Menu Item
Oči javnosti so uprte v turško mesto Antalya, kjer so potekala trilateralna mirovna pogajanja med ruskim in ukrajinskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom in Dmitrom Kulebo, ki ju je spremljal turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu. Po pričakovanjih so se mirovna pogajanja končala brez velikega preboja, obe strani sta se strinjali le v tem, da bosta upoštevali humanitarni vidik konflikta ter da si želita tovrstna pogajanja nadaljevati.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov in ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba sta se sestala na trilateralnih mirovnih pogajanjih v Turčiji v mestu Antalya. Gre za prvi stik na visoki ravni med Kijevom in Moskvo, odkar je Rusija pred petnajstimi dnevi napadla Ukrajino, v pogovorih pa je sodelovala tudi Turčija, ki želi delovati kot mediator med obema državama.
Mirovni pogovori so se začeli okrog 9.30, je na Twitterju potrdil predstavnik ukrajinskega zunanjega ministrstva Oleg Nikolenko, trajali pa so približno uro in pol.
Ukrajina predlagala 24-urno premirje
Po mirovnih pogajanjih sta ruski in ukrajinski zunanji minister na ločenih novinarskih konferencah predstavila vsebino pogajanj. Kot kaže, ta niso prinesla velikega preboja niti odmevnih odločitev. Ukrajinski zunanji minister Kuleba je dejal, da so bili pogovori hkrati težki in enostavni. Enostavni zato, ker je ruski zunanji minister Lavrov sledil ustaljeni narativi, težki zato, ker je naredil vse, kar je lahko, da bi našel diplomatsko rešitev za tragedijo v Ukrajini. “Potrudil sem se, da bi našel rešitev za humanitarno katastrofo, ki se dogaja na terenu. Najbolj tragično je trenutno v Mariupolu. Sem sem prišel s humanitarnim ciljem,” je dejal Kuleba. Pravi, da je ukrajinska stran želela organizirati humanitarni koridor za evakuacijo civilistov iz mesta Mariupol, pa tudi koridor v mesto, da bi vanj pripeljali humanitarno pomoč.
“Žal se minister Lavrov ni mogel zavezati in nič obljubiti, se bo pa glede tega obrnil na pristojne organe,” je dejal Kuleba. Ukrajinski zunanji minister je mandat za dogovore sicer imel. Ukrajinska stran je predlagala tudi 24-urno premirje, a kot pravi Kuleba, se o tem niso dogovorili. “Zdi se, da so v Rusiji drugi, ki odločajo o teh vprašanjih,” je komentiral. Pravi, da se je pripravljen v tej zasedbi ponovno sestati in nadaljevati pogajanja. “Ne moremo ustaviti vojne, če država, ki je začela agresijo, nima želje po tem,” je dejal Kuleba in dodal, “Ukrajina se ne bo predala.”
Tudi ruski zunanji minister Lavrov je po srečanju dejal, da je pogajanja pripravljen nadaljevati, saj si Rusija želi poiskati izhod iz te krize. Poudaril je, da je tovrstnim pogajanjem treba dati večjo težo, ukrajinsko stran pa obtožil, da zmanjšuje pomen pogajanj, ki potekajo na beloruskem ozemlju.
“Civilisti so pravzaprav talci prostovoljnih bataljonov in sil teritorialne obrambe, uporabljajo se kot živi ščit,” je dejal ruski zunanji minister. Pojasnil je, da so na zahtevo Rusije privolili v odprtje humanitarnih koridorjev in da je treba poiskati najbolj učinkovite načine, da se iz obleganih mest umaknejo civilisti. “Ukrajinske kolege smo spomnili, da je Rusija v zadnjem krogu pogajanj predlagala konkretne ideje v zvezi z osnutkom pravnega dokumenta, ukrajinska stran pa je te zamisli vzela za razpravo v Kijevu in dejala, da nas bodo obvestili zelo kmalu,” je dejal Lavrov.
Putin pravi, da vojaška operacija poteka po načrtu
Na vprašanje, kako poteka vojaška operacija, je Lavrov odgovoril, da jo pripravljata obrambno ministrstvo in ruski predsednik Vladimir Putin, ki pravi, da operacija poteka po načrtu.
“Opazujemo nevarno vedenje svojih zahodnih kolegov, vključno z Evropsko unijo, ki so prekršili svojo vlogo z dostavo smrtonosnega orožja Ukrajini, vključno s protiletalskim orožjem, ki ga trenutno uporabljajo teroristi in predstavlja grožnjo za civiliste,” je opisal Lavrov. Dodal je, da Ruska federacija ne načrtuje napadov na druge države. “Tudi Ukrajine nismo napadli. Ukrajina predstavlja neposredno grožnjo varnosti Ruske federacije,” je dejal Lavrov. Ko je govoril o Pentagonu, je omenil, da je Pentagon testiral biološko orožje na ukrajinskem ozemlju, pozneje pa zanikal izvajanje kakršnihkoli operacij v Ukrajini. “Ni presenetljivo, predstavnik Združenih narodov pa je dejal, da nimajo takšnih informacij. Seveda ni presenetljivo, da so Američani to počeli na skrivaj, tako kot v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze,” je med drugim dejal Lavrov.
Lavrov je spregovoril tudi o napadu na pediatrično bolnišnico v Mariupolu. Pravi, da so bolnišnico že dolgo nadzorovali ukrajinski ekstremisti, ki so iz nje umaknili vse nosečnice in medicinske sestre ter v bolnišnici vzpostavili svoj štab. “Ukrajina je še naprej služabnica eksperimentalnih zahodnih poizkusov,” je dejal ruski zunanji minister. “Ko svoje sosede opozarjamo, naj se zveza Nato ne širi, mislimo resno,” je dejal Lavrov, ki meni, da besede ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega kažejo, da tudi Ukrajina počasi to razume. “In to je razlog za optimizem,” meni Lavrov.
Ruski zunanji minister je dodal, da je Rusija vedno pripravljena na prihodnja pogajanja, tudi na sestanek med Putinom in Zelenskim, ne smejo pa tovrstna srečanja postati sama sebi namen. Zahodne medije je obtožil širjenja laži, saj v zadnjih dneh niso poročali o stališčih Rusije. Prav tako je dejal, da je konflikt sprožil Zahod, saj je Ukrajino silil, naj se odloči med Zahodom in Rusijo. “Želimo si, da bi bila Ukrajina nevtralna,” je dejal.
Novinarji so Lavrova vprašali tudi, ali so današnji mirovni pogovori prinesli kakšen pozitiven izid. Lavrov je odvrnil, da v Turčijo niso prispeli zato, da bi nadomestili pogajanja na beloruskem ozemlju. “Tam so jasne zahteve, ki jim je treba ustreči za konec konflikta: demilitarizacija, denacifikacija Ukrajine in še niz drugih stvari. Sogovornike smo opozorili, da tukaj ne bomo ustvarjali primerjalnih pogajanj, kar bi si ukrajinska stran želela. Nisem presenečen, da je Kuleba rekel, da dogovor o premirju ni bil sklenjen. Niti ni bil namen, da bo tukaj sklenjeno kakšno premirje,” je dejal ruski zunanji minister.
Tudi turški zunanji minister Cavusoglu je po pogajanjih stopil pred novinarje in dejal, da je šlo za “moderna pogajanja”, na katerih niso povzdigovali svojih glasov, je pa bilo veliko napetosti. Dodal je, da si želi, da bi situacija, še posebej v Mariupolu, deeskalirala, da pa od današnjega srečanja ni pričakoval “čudežev” in da bo potrebnih še veliko tovrstnih srečanj.
Pred začetkom mirovnih pogajanj je Kuleba napovedal, da bo Lavrovu predlagal srečanje predsednikov obeh držav Volodimirja Zelenskega in Vladimirja Putina, da bi dosegli dogovor o prekinitvi ognja. Je pa dodal, da so njegova pričakovanja “omejena”, ker Rusija nadaljuje bombardiranje in obleganje velikih ukrajinskih mest. Tudi v Kremlju so srečanju med ministroma pripisovali velik pomen, nobena stran pa od srečanja ni pričakovala veliko.
Vodja ukrajinske diplomacije je pred tristranskim srečanjem napovedal, da bo vztrajal pri treh ključnih točkah. “Takojšnja prekinitev ognja, izboljšanje humanitarnih razmer v Mariupolu, Harkovu, Volnovahi in drugih ukrajinskih mestih ter umik ruskih sil z ukrajinskega ozemlja,” so na ukrajinskem zunanjem ministrstvu navedli zahteve. Turški diplomat je ob tem dejal, da je pomembno predvsem to, da sta se ministra sploh sestala. “Turčija upa predvsem na prekinitev ognja,” je povedal.
Tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je izrazil upanje, da bodo pogovori preprečili hujšo tragedijo ali celo pomagali doseči premirje, a analitiki svarijo, da so možnosti za preboj v Antalyi minimalne. Direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je napovedal, da bo tudi sam danes prispel v Antalyo, saj se morajo nujno začeti pogovori o jedrski varnosti Ukrajine.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje