Moskva napovedala odprtje stalnih humanitarnih koridorjev v Rusijo

N1 video 10. Mar 202206:19 > 12. Mar 2022 17:587 komentarjev
Delite:
Foto: PROFIMEDIA

Spremljamo petnajsti dan ruske invazije na Ukrajino. Ponoči je bilo obstreljevano mesto Oktirka v regiji Sumi, pa tudi mesti Harkov in Izjum ter vas Slobožanske, prebivalce Kijeva so znova prebudile zvočne sirene. V Turčiji sta se srečala ruski in ukrajinski zunanji minister Sergej Lavrov ter Dmitro Kuleba, mirovna pogajanja pa niso prinesla dogovorov o premirju. Ukrajina naj bi odprla sedem humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov. Po podatkih Združenih narodov je od začetka ruske invazije iz države pobegnilo več kot 2,3 milijona ljudi. Največ, 1,4 milijona, jih je prispelo na Poljsko. Ruske sile naj bi znova bombardirale Mariupol in tako preprečile dostop vozil s humanitarno pomočjo do mesta. Po podatkih Mednarodnega komiteja Rdečega križa je številnim ljudem v Mariupolu zmanjkalo hrane. Prav tako poročajo, da v mestu ni vode in ogrevanja. V medijih in na družbenih omrežjih se pojavlja veliko različnih informacij, katerih točnost je nemogoče preveriti.

Dogajanje smo spremljali v živo:

21.37 Rusijo zapušča tudi Walt Disney

Iz družbe Walt Disney so danes sporočili, da bodo začasno ustavili poslovanje v Rusiji, poroča Reuters. “Glede na neusmiljen napad na Ukrajino in naraščajočo humanitarno krizo smo sprejeli ukrepe za zaustavitev poslovanja v Rusiji,” so sporočili iz medijske in zabavne družbe. Drugi hollywoodski studii, kot sta Warner Bros. in Sony Pictures Entertainment, so se za takšno potezo sicer odločili že konec februarja.

21.20 Moskva napovedala odprtje stalnih humanitarnih koridorjev v Rusijo

Ruske oblasti so danes sporočile, da bodo vsak dan odprti humanitarni koridorji za evakuacijo civilistov pred spopadi v Ukrajini, ki bodo vodili na rusko ozemlje. “Humanitarni koridorji proti Ruski federaciji bodo zdaj odprti brez kakršnihkoli dogovorov, vsak dan od 10. ure dalje,” je po poročanju ruskih medijev dejal predstavnik obrambnega ministrstva Mihail Mizincev. Po njegovih besedah bodo evakuacijske poti v drugih smereh potekale “v dogovoru z ukrajinsko stranjo”.

Mizincev je zatrdil tudi, da je več kot 2,5 milijona Ukrajincev zaprosilo za evakuacijo v Rusijo in da je Moskva na rusko ozemlje evakuirala že “več kot 187.000 civilistov”, česar pa ni bilo mogoče preveriti, navaja AFP. V Kijevu pa vztrajajo, da evakuacijske poti ne smejo voditi v Rusijo.

21.15 Ruske sile obkrožajo ukrajinska mesta

Rusija v Ukrajini povečuje prisotnost svojih sil, da bo lažje obkrožila ključna ukrajinska mesta, poroča Reuters, ki se sklicuje na britansko obveščevalno službo. Tudi ameriško zunanje ministrstvo je potrdilo, da so ruske sile zatem, ko so uničile kritično infrastrukturo, začele obkrožati večja mesta.

20.52 Mednarodna agencija za atomsko energijo bo svetovala Rusiji in Ukrajini

Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) naj bi še danes Rusiji in Ukrajini predstavila predloge, kako zagotoviti varnost jedrskih objektov v Ukrajini. “Precej spodbudno je, da sta se Ukrajina in Ruska federacija odzvali ter sta se strinjali, da bosta sodelovali z nami,” je povedal vodja IAEA Rafael Grossi, ki se je v Turčiji ločeno sestal tako z ukrajinskim kot tudi z ruskim zunanjim ministrom.

20.10 Iz Kijeva in Sumija v dveh dneh evakuirali preko 80.000 ljudi

Ukrajinska vlada je sporočila, da je bilo v zadnjih dveh dneh iz okolice Kijeva in mesta Sumi na severovzhodu države evakuiranih več kot 80.000 ljudi. Ruske sile so se medtem približale prestolnici. “V dveh dneh smo iz severovzhodnega mesta Sumi in okoliških krajev evakuirali več kot 60.000 ljudi,” je v videoposnetku, objavljenem na družbenem omrežju Telegram, povedala podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk.

19.52 Kanada pripravljena sprejeti ukrajinske begunce

Kanadski premier Justin Trudeau je danes v Varšavi dejal, da je Kanada pripravljena sprejeti ukrajinske begunce. Napovedal je, da bodo na voljo sredstva za pospešitev postopkov priseljevanja, da bi “Ukrajince, ki bežijo za svoje življenje, hitreje sprejeli”. To naj bi po njegovih besedah pripomoglo tudi k razbremenitvi držav, kot je Poljska. V ta namen bodo zagotovili dodatna sredstva v višini 117 milijonov dolarjev za podporo posebnim ukrepom za priseljevanje.

Po srečanju s poljskim premierjem Mateuszem Morawieckim pa je Trudeau dejal, da bi bila Kanada, če bodo ukrajinski begunci po vojni želeli ostati v državo, “odprta za to”. Pri tem je omenil veliko ukrajinsko skupnost, ki živi v Kanadi.

19.45 Biden in Erdogan v pogovoru potrdila podporo Ukrajini

Ameriški predsednik Joe Biden in turški predsednik Recep Tayyip Erdogan sta danes v telefonskem pogovoru spregovorila o skupni zaskrbljenosti zaradi ruske invazije, je sporočila Bela hiša. Oba sta ponovno potrdila trdno podporo Ukrajincem in ukrajinski vladi. Biden je izrazil hvaležnost za turška prizadevanja v podporo diplomatski rešitvi konflikta, kakor tudi za nedavne turške razgovore z regionalnimi voditelji, ki pomagajo pri spodbujanju miru in stabilnosti.

19.40 Janša: EU naj se glede članstva Ukrajine zaveže, kot se je v Solunu glede Balkana

Slovenija je v razpravi o ukrajinski prošnji za članstvo v uniji po Janševih besedah sicer proti, da se govori o eni ali drugi letnici, saj da Ukrajincem obljube o tem, kaj bo čez deset let, ničesar ne pomenijo. Voditelji naj bi, sodeč po osnutku izjave, Ukrajincem sicer zatrdili, da jih ne bodo pustili samih ter da bodo še naprej zagotavljali politično, finančno, materialno in humanitarno pomoč. A Ukrajina najverjetneje ne bo dobila jasnih jamstev glede članstva v uniji, ki jih želi.

Voditelji naj bi namreč potrdili, kar piše v pridružitvenem sporazumu Ukrajine in EU, ki je začel veljati septembra 2017. V njem je le ohlapna referenca na članstvo: “EU priznava evropska pričakovanja Ukrajine in pozdravlja njeno evropsko izbiro.” Ob tem naj bi spomnili, da so članice unije pred dnevi Evropsko komisijo v rekordno hitrem času pozvale k pripravi mnenja o prošnji Ukrajine za članstvo v EU. Ob čakanju na to mnenje in brez odlašanja bodo članice “še okrepile vezi in poglobile partnerstvo”, piše v osnutku izjave.

Janez Janša
Foto : PROFIMEDIA

19.33 Britanski premier izrazil zaskrbljenost zaradi možne uporabe kemičnega orožja

Britanski premier Boris Johnson je ruskega predsednika Vladimirja Putina obtožil “ciničnega” poskusa, da bi si izmislil pretvezo za uporabo kemičnega orožja v Ukrajini. Johnson je dejal, da se boji, da je “barbarski” režim v Kremlju verjetno pripravljen uporabiti prepovedano orožje, saj ruske sile niso dosegle pričakovanega napredka. Rusija sicer trdi, da so v Ukrajini locirani ameriški laboratoriji za razvoj biološkega in kemičnega orožja.

19.26 Formula 1 prekinja prenose v Rusiji

Vodstvo formule 1 je sporočilo, da zaradi vojaške agresije Rusija ne bo deležna televizijskih prenosov kraljevega avtomobilističnega športa. Dirkači in tekmovanje so v svojih odzivih že široko podprli Ukrajino, vodstvo tekmovanja pa je sprejelo tudi številne ukrepe proti ruskim športnikom in športnim delavcem, zdaj se je odločilo tudi za prepoved prenosa tekmovanj. Že pred tem je formula 1 odvzela Sočiju dirko svetovnega prvenstva, ekipa Haas pa je prekinila pogodbo z ruskim sponzorjem Uralkalijem in s svojim ruskim dirkačem Nikito Mazepinom.

18.57 ZN: Porodnišnica v Mariupolu že tretja, ki je bila uničena

Agencija Združenih narodov za reproduktivno zdravje je sporočila, da sta bili pred ruskim napadom na porodnišnico v mestu Mariupol na jugovzhodu države v sredo napadeni in uničeni še dve ukrajinski porodnišnici. “Bolnišnica v Mariupolu ni edina, ki so jo napadli”, je povedal Jaime Nadal, vodja Sklada ZN za prebivalstvo (UNFPA) za Ukrajino, ki je prek videokonference nagovoril novinarje v New Yorku. “Uničeni sta bili tudi porodnišnici v Žitomirju in Harkovu,” je dodal Nadal, ki pa ni navedel krivca za napad in podatka, če je pri tem prišlo do smrtnih žrtev.

“V Ukrajini je 300 bolnišnic in 69 porodnišnic ter perinatalnih centrov,” je še dejal Nadal. Dodal je, da agencija ZN za reproduktivno zdravje ocenjuje, da bo “v naslednjih treh mesecih v Ukrajini rodilo približno 80.000 žensk”, in da je v Ukrajini trenutno nosečih žensk približno 240.000, od ruske invazije 24. februarja do 7. marca pa jih je rodilo že več kot 4300.

18.37 Janša za čimprejšnjo izključitev ruskih energentov iz EU

Premier Janez Janša se je danes ob prihodu na neformalni vrh EU v Versaillesu zavzel za čimprejšnjo izključitev ruskih energentov iz EU. Slovenija po njegovih besedah zagovarja zavezo, da se to stori čim prej, saj da je govoriti o tem, da se bo to zgodilo čez deset let, žalitev za tiste, ki umirajo v vojni. Na vprašanje, kako se bo EU odzvala na rusko bombardiranje porodnišnice v Mariupolu ter ali je čas za prepoved uvoza ruskega plina in nafte, je premier odgovoril, da ne gre samo za bombardiranje bolnišnice, temveč za vrsto zločinov proti človeštvu v ruski agresiji na Ukrajino.

18.05 Twitter umaknil objavo ruskega veleposlaništva v Londonu

Twitter je umaknil objavo ruskega veleposlaništva v Londonu, v kateri so trdili, da je bil sredin napad na porodnišnico v Mariupolu zrežiran. Rusko obrambno ministrstvo je namreč zanikalo odgovornost za napad in Ukrajino obtožilo “izrežirane provokacije”, pri čemer trdi, da Rusija v sredo ni izvedla zračnih napadov na zemeljske cilje na tem območju, saj da spoštujejo dogovorjen “tihi režim”.

18.00 Švedska napovedala okrepitev obrambnega proračuna

Švedska vlada je danes v luči dogajanja v Ukrajini napovedala povečanje obrambnih izdatkov na dva odstotka bruto domačega proizvoda. Švedska premierka Magdalena Andersson je izrazila upanje, da jim bo to čim prej uspelo, ni pa navedla natančnega datuma. “Vojna v Evropi bo vplivala na švedske državljane. Nadaljevati moramo krepitev švedskih obrambnih zmogljivosti,” je povedala Andersson. “Varnostne razmere v okolici Švedske so se skozi čas poslabšale. Ruski napad na Ukrajino pa je to še poslabšal,” je dejala po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Opozorila je, da bo v obvezno služenje vojaškega roka, ki so ga na Švedskem znova uvedli leta 2017, vpoklicanih še več mladih.

17.50 V Mariupolu naj bi zmanjkovalo hrane in vode, težave tudi z ogrevanjem

Po podatkih Mednarodnega komiteja Rdečega križa (ICRC) je številnim ljudem v obleganem ukrajinskem mestu Mariupol zmanjkalo hrane. Prav tako poročajo, da v mestu, ki je oblegano že več kot teden dni, ni vode in ogrevanja. “Vse trgovine in lekarne so izropane in brez oskrbe s plinom. Ker naj bi po pričakovanjih nočne temperature dosegle do – 5 stopinj Celzija, pa se bo zelo težko ogreti,” je sporočila ekipa ICRC.

17.35 ZDA razmišljajo o uvedbi novih sankcij

Združene države Amerike razmišljajo o dodatnih sankcijah, da bi kaznovale Rusijo za “grozovitosti”, storjene v Ukrajini, kljub temu, da že obstoječe sankcije predstavljajo močan udarec ruskemu gospodarstvu, je dejala ameriška ministrica za finance Janet Yellen. Kot je dodala, bo rusko gospodarstvo uničeno zaradi že uvedenih sankcij, a kljub temu razmišljajo o njihovi razširitvi. O podrobnostih napovedanih sankcij sicer ameriška finančna ministrica ni govorila, a je poudarila, da ZDA še naprej tesno sodelujejo z zavezniki.

17.22 Podžupan Mariupola: Našteli smo že več kot 1200 trupel, številnih nismo niti identificirali

Od začetka ruskega obstreljevanja so na ulicah obleganega ukrajinskega mesta Mariupol našteli več kot 1200 trupel, je dejal podžupan mesta Sergej Orlov in dodal, da točnega števila smrtnih žrtev ne more potrditi. “To so samo trupla, ki smo jih zbrali na ulicah, vsi mrtvi niti niso bili identificirani,” je dejal v pogovoru za BBC. Dodal je, da so 47 ljudi pokopali v množičnem grobišču, saj do pokopališč zunaj mesta nimajo dostopa.

17.10 Nekdanji nemški kancler Schröder na pogovor s Putinom

Nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder se danes v Moskvi sestane z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom na pogovorih o končanju vojne v Ukrajini, poroča Politico, ki se sklicuje na vire, seznanjene s to informacijo. Schröder, ki je bil nemški kancler med  1998 in 2005, je bil sicer doma in v tujini deležen kritik, saj ni želel prekiniti svojih tesnih povezav z ruskimi podjetji. Je namreč član uprave ruskega naftnega giganta Rosneft in predsednik odbora delničarjev družbe, ki je zadolžena za gradnjo plinovoda Severni tok 2.

gerhard schröder
Foto : PROFIMEDIA

17.04 Tudi Goldman Sachs ukinja poslovanje v Rusiji

Goldman Sachs kot prva večja banka na Wall Streetu zapušča Rusijo. “Goldman Sachs ukinja svoje poslovanje v Rusiji v skladu z regulativnimi in licenčnimi zahtevami,” je za CNN v četrtek povedal tiskovni predstavnik banke.

16.53 Rusija v prepoved izvoza določenih izdelkov in opreme

Rusija je do konca leta napovedala prepoved izvoza več kot 200 izdelkov in opreme. Na seznamu izdelkov, ki jih bo prepovedano izvažati, so tehnološka, komunikacijska in medicinska oprema, vozila, kmetijski stroji in električna oprema. Odredbo o prepovedi je podpisal ruski premier Mihail Mišustin. S prepovedjo izvoza želi Rusija stabilizirati domači trg. Ukrep bo veljal za izvoz v vse države, pri čemer so določene izjeme lahko dovoljene za članice Evrazijske ekonomske unije in gruzijskih regij Južna Osetija in Abhazija.

16.44 Putin posvaril pred porastom cen hrane zaradi sankcij proti Rusiji

Sankcije, ki jih je zaradi invazije na Ukrajino proti Rusiji uvedel Zahod, bi lahko povzročile močan porast globalnih cen hrane, je danes posvaril ruski predsednik Vladimir Putin. Obenem je zanikal krivdo Rusije za porast cen energentov. Zagotovil je, da Rusija kljub zahodnim sankcijam energente dobavlja v skladu s sklenjenimi pogodbami. “Njihove cene naraščajo, vendar pa nismo mi krivi za to, to je posledica njihovih napačnih izračunov, ne morejo nam pripisati krivde,” je na srečanju z rusko vlado povedal Putin.

“Rusija in Belorusija sodita med največje dobavitelje mineralnih gnojil. Če bodo še naprej povzročali težave za financiranje in dostavo naših dobrin, bodo cene narasle in to bo vplivalo tudi na končni proizvod, prehranske izdelke,” je še povedal Putin.

Vladimir Putin
Foto : Sputnik/Mikhail Klimentyev/Kremlin via REUTERS

16.42 Evropska komisija želi Moldaviji zagotoviti podporo Frontexa na meji

Evropska komisija je v sredo Svetu EU priporočila, naj začne pogajanja o sporazumu med agencijo Frontex in Moldavijo. Sporazum o statusu bi omogočil podporo Frontexa moldavski mejni policiji pri učinkovitem obvladovanju trenutnih razmer na meji z Ukrajino, sporočajo iz komisije. Sporazum bi med drugim vključeval naloge, kot so registracija in mejna kontrola pod vodstvom moldavskih organov, ter varnostno preverjanje beguncev, sporočajo iz komisije.

16.13 Energetska zbornica opozarja na daljnosežne posledice ukrajinske krize

Rusko vojaško agresijo nad Ukrajino pozorno spremljajo tudi v Energetski zbornici Slovenije. Kot so izpostavili, je povišanim tveganjem zaradi prevladujoče vloge Rusije v dobavah tekočih in plinastih goriv v svetovnem merilu še posebej podvržen energetski trg. Opozarjajo na daljnosežne posledice ukrajinske krize za svetovno gospodarstvo. Upravni odbor zbornice je v današnji razpravi izpostavil, da so trenutne geopolitične razmere v Evropi izredno zahtevne, saj vojaški agresiji sledijo izredno ostri gospodarski protiukrepi proti Rusiji, vse to pa že povzroča nestabilnosti na trgu in posledično izreden dvig cen na več področjih, so sporočili iz zbornice.

Vsakršne napovedi glede posledic pa so po mnenju zbornice preuranjene. “Oskrba z energenti iz Rusije za zdaj poteka nemoteno, sistem deluje, potrjeno je stabilno obratovanje prenosnih sistemov,” je poudaril predsednik energetske zbornice Marjan Eberlinc.

16.04 Litva v luči ruske invazije podaljšuje izredne razmere in krepi zaloge orožja

Litva je zaradi ruske invazije na Ukrajino, ki traja že dva tedna, podaljšala izredne razmere do 21. aprila. Te je uvedla ob začetku ruskega napada na sosednjo državo 24. februarja. Baltska država, ki meji na Rusijo, iz bojazni pred morebitno rusko vojaško grožnjo krepi svoj arzenal z raketami, ki jih bo kupila od ZDA. Vladni sklep o podaljšanju izrednih razmer, ki so jih v Litvi razglasili ob ruskem napadu na Ukrajino 24. februarja, je v Vilniusu danes potrdil parlament te baltske države, ki je hkrati članica EU in Nata

15.14 Porošenko ekskluzivno za N1: Nato je že v vojni

Nekdanji ukrajinski predsednik Petro Porošenko se je iz središča Kijeva oglasil za hrvaški N1. Spregovoril je o tem, kakšno je trenutno stanje v ukrajinski prestolnici, pa tudi o tem, kaj bi bilo treba še storiti, da se zaustavi prelivanje ukrajinske krvi. Kot je še dodal, se Ukrajina še vedno zavzema za vzpostavitev zaprtja zračnega prostora nad državo. “Dejali so nam, da to ni možno, saj bi pomenilo, da se je Nato vpletel v vojno, vendar imam slabo novico – Nato je že v vojni,” je dejal Porošenko in dodal, da če že ne dopuščajo zaprtja zračnega prostora, naj Ukrajini vsak dobavijo letala tipa MiG-29.

14.51 Število oseb, ki jim bo Slovenija nudila začasno zaščito, trenutno ni omejeno

Sklep o uvedbi začasne zaščite za razseljene osebe, s katerim je vlada aktivirala istoimenski zakon je danes začel veljati. Sklep ne navaja števila beguncev, ki jim je Slovenija pripravljena nuditi začasno zaščito, saj njihovega števila ni mogoče oceniti. Število oseb tako trenutno ni omejeno, so pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve. Velika večina državljanov Ukrajine je sicer po navedbah ministrstva trenutno nastanjenih na zasebnih naslovih, kar se bo predvidoma v prihodnjih dneh spremenilo, temu primerno se bodo povečevale tudi sprejemne kapacitete.

14.26 Svet ECB bo v luči dogajanja v Ukrajini storil “kar koli bo treba”

Svet Evropske centralne banke (ECB) je sporočil, da bo v luči ruskega napada na Ukrajino in njegovih posledic storil “kar koli bo treba” za izpolnitev mandata cenovne stabilnosti in za zagotovitev finančne stabilnosti. Svet je ob tem nekoliko prilagodil določene ukrepe in nakazal daljše obdobje rekordno nizkih obrestnih mer. Kot so po drugi letošnji seji zapisali v osrednjem organu denarne politike evrskega območja, je ruska invazija v Ukrajino prelomnica za Evropo. Ob polni podpori ukrajinskemu ljudstvu bo ECB zagotavljala nemoteno likvidnost in izvajanje evropskih sankcij proti Rusiji.

14.10 Kamala Harris in Andrzej Duda obsodila napad na bolnišnico v Mariupolu 

Poljski predsednik Andrzej Duda je v govoru v Varšavi po dvostranskem srečanju z ameriško podpredsednico Kamalo Harris pozval k nadaljnjim sankcijam proti Moskvi, sredin napad Rusije na porodnišnico in otroški oddelek bolnišnice pa je označil za “dejanje barbarstva”, ki spominja na genocid. Harris pa je ruska dejanja v Ukrajini označila za “vojne zločine”, saj v spopadu še vedno ubijajo civiliste, ter dodala, da je zveza Nato zaradi ruske invazije postala še močnejša, kot je bila pred tem.

Andrzej Duda Kamala Harris
Foto : Kacper Pempel/REUTERS

14.00 Iz Kijeva prebegnila polovica prebivalcev

Župan Kijeva Vitali Kličko je v govoru na ukrajinski televiziji dejal, da je polovica celotnega prebivalstva prestolnice mesto že zapustila, poroča AFP. Tudi Guardian navaja, da je mesto zapustil vsak drugi prebivalec oziroma nekaj manj kot dva milijona ljudi.

13.50 Scholz in Macron pozvala k premierju

Nemški kancler Olaf Scholz in francoski predsednik Emmanuel Macron sta po telefonu spregovorila z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in zahtevala takojšnjo prekinitev ognja v Ukrajini, poroča AlJazeera.  “Macron in Scholz sta vztrajala, da mora biti vsakršna rešitev te krize dosežena s pogajanji,” je sporočila nemška vlada. Vodje treh držav naj bi se strinjale, da bodo v prihodnjih dneh ostali v stikih.

13.36 Kaj vse bi lahko izgubil Roman Abramovič?

Britanska vlada je uresničila svoje napovedi. Ruski oligarhi imajo od danes naprej zamrznjeno vso lastnino, ki jo imajo v Veliki Britaniji oziroma na ozemljih, ki spadajo pod Združeno kraljestvo. Preberite tukaj.

13.35 Kaj preprečuje Kitajski, da bi ustavila rusko invazijo na Ukrajino?

Ameriška javnost zaradi vojne v Ukrajini od Kitajske zahteva, naj se aktivneje vključi v reševanje mednarodne krize, številni analitiki v medijih pa pojasnjujejo, da je Kitajska v odličnem položaju za pogajanja o koncu vojne v Ukrajini. Preberite tukaj.

13.30 Zelenski: Nismo sužnji in nikoli ne bomo postali

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je znova objavil video nagovor na Facebooku. Dejal je, da Ukrajino branijo že 15 dni. “Vztrajamo. Ukrajinska vojska odbija napade na ključnih območjih. Zahvaljujoč naši vojski, nacionalni gardi, policiji in vsem, ki so se pridružili obrambi, nismo postali sužnji. In nikoli ne bomo,” je dejal.

Volodimir Zelenski
Foto : Urad ukrajinskega predsednika/REUTERS

13.25 V petek se bosta sestala Putin in Lukašenko

Jutri se bosta v Moskvi sestala ruski predsednik Vladimir Putin in beloruski predsednik Aleksander Lukašenko, je potrdila tiskovna služba Kremlja.

13.15 Znova bombardiranje Mariupola

Mestni svet Mariupola poroča, da je mesto znova bombardirano, poroča BBC. Zaradi spopadov se je moral humanitarni konvoj, ki je poskušal priti do mesta na jugovzhodu, obrniti nazaj, poroča Reuters. Svetovalec ukrajinskega predsednika je na družbenih omrežjih dejal, da Rusija namerno blokira evakuacijo civilistov iz mesta, ker ji ni uspelo zavzeti strateško pomembnega pristanišča, poroča Reuters.

12.40 Ukrajina preiskuje 38 primerov domnevne izdaje

Ukrajina preiskuje 38 primerov domnevne izdaje, poroča Guardian. Lokalni uradniki in predstavniki organov pregona so obtoženi pomoči Rusiji. V ukrajinskih mestih Mariupol in Herson je bil sprožen kazenski postopek zoper več policistov, dodaja medij.

12.25 V Žitomirju naj bi zračni napadi zadeli tudi dve bolnišnici

Župan mesta Žitomir je dejal, da so ruske sile v zračnih napadih zadele civilno zgradbo, termoelektrarno in dve bolnišnici, poroča Guardian. O ranjenih za zdaj ne poročajo.

12.20 Velika Britanija bo poenostavila pridobivanje vizumov za Ukrajince

Britanska notranja ministrica se je zavezala, da bo poenostavila spletni sistem, v katerem se Ukrajinci lahko prijavijo za vizum, poroča Guardian. Ukrajinskim beguncem od torka naprej ne bo več treba hoditi v center za prošnjo za izdajo vizuma, da bi zagotovili svoje biometrične podatke, preden pridejo v Združeno kraljestvo.

12.00 Rusija zanika, da bi v Mariupolu streljala na civiliste

Rusija je zanikala, da je streljala na civiliste po bombnem napadu na bolnišnico v Mariupolu, vendar zatrdila, da bo Kremelj preučil incident. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je za Reuters povedal: “Ruske sile ne streljajo na civilne cilje.”

11.50 Spopadi naj bi znova zaustavili humanitarni konvoj iz Mariupola

Humanitarni konvoj, ki je poskušal doseči Mariupol, se je zaradi spopadov moral obrniti, poroča Reuters. CNN navaja, da Rusija namerno bombardira konvoj zato, da bi uničila infrastrukturo in mesto osamila. Rusija se na ukrajinske navedbe še ni odzvala, dodaja CNN.

11.48 Iz Ukrajine prebegnilo 2,3 miljona ljudi

Od začetka ruske invazije je iz Ukrajine pobegnilo več kot 2,3 milijona ljudi, so danes sporočili Združenih narodov. Agencija ZN za migracije je sporočila, da je od tistih, ki so se bili prisiljeni zateči v sosednje države, 112.000 državljanov tretjih držav. Največ, 1,4 milijona, jih je prispelo na Poljsko. Samo v sredo je poljsko-ukrajinsko mejo prečkalo 117.600 ljudi, je na Twitterju danes sporočila poljska mejna policija. Vlada v Londonu se je medtem po kritikah na račun obravnave Ukrajincev, ki bežijo pred vojno, odločila poenostaviti vizumski postopek zanje.

11.45 Britanska vlada uvedla sankcije proti Abramoviču in drugim ruskim oligarhom

Britanska vlada je danes zaradi ruske invazije na Ukrajino proti sedmim ruskim oligarhom uvedla sankcije. Med kaznovanimi so tudi lastnik angleškega nogometnega prvoligaša Chelseaja Roman Abramovič, Igor Sečin in Oleg Deripaska. Abramoviču je britanska vlada zasegla nogometni klub in tako ustavila prodajo.

11.30 Mirovna pogajanja v Antalyi brez preboja

Po uri in pol so se zaključila mirovna pogajanja med ruskim in ukrajinskim zunanjim ministrom v turški Antalyi. Pogajanja preboja niso prinesla. Obe strani sta se strinjali le v tem, da bosta upoštevali humanitarni vidik konflikta ter s tovrstnimi pogajanji nadaljevali. Preberite več.

10.30 Svet Evrope še ni prejel uradnega obvestila o izstopu Rusije iz organizacije

Po poročanju NEXTE Svet Evrope od Rusije še ni prejel uradnega obvestila o izstopu iz organizacije.

10.20 V napadu na bolnišnico v Mariupolu naj bi umrl tudi en otrok

V sredinem napadu na otroško bolnišnico v Mariupolu naj bi umrli trije ljudje, med njimi tudi en otrok, poroča BBC. Vsaj sedemnajst drugih naj bi bilo ranjenih, med njimi tudi noseče ženske. “Popolnoma sem prepričan, da vedo za ta objekt, in to je že tretja bolnišnica, ki so jo uničili v tem mestu,” je za BBC povedal podžupan Mariupola Sergej Orlov.

10.15 Lukašenko strokovnjakom naročil, naj zagotovijo oskrbo z električno energijo černobilski jedrski elektrarni

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko naj bi beloruskim strokovnjakom naročil, naj zagotovijo oskrbo z električno energijo černobilski jedrski elektrarni v Ukrajini, poroča Guardian. Po poročanju tiskovne agencije BelTA, ki jo navaja Reuters, je Lukašenko tudi ministrstvu za obrambo dejal, da mora beloruska vojska preprečiti vsakršen napad na ruske sile.

9.45 Mirovna pogajanja v Antalyi so se začela

Trilateralna mirovna pogajanja v Antalyi, na katerih sodelujejo predstavniki Rusije, Ukrajine in Turčije so se začela okrog 9.30, je na Twitterju potrdil predstavnik ukrajinskega zunanjega ministrstva Oleg Nikolenko.

9.40 N1 na mirovnih pogajanjih v Antalyi: Upanje, da bo diplomacija obrodila sadove

Kot smo poročali, sta v Antalyo že prispela zunanja ministra Rusije in Ukrajine Sergej Lavrov ter Dmitro Kuleba. V trilateralnih mirovnih pogajanjih, od katerih se sicer ne pričakuje veliko, bo sodelovala tudi Turčija. Mirovna pogajanja v Antalyi spremlja novinar N1 Sarajevo Esmir Milavić.

9.30 ZDA svarijo pred uporabo biološkega orožja v Ukrajini

ZDA so v sredo zavrnile ruske trditve, da naj bi Washington podpiral program biološkega orožja v Ukrajini. Po navedbah ZDA so te obtožbe znak, da bi Moskva lahko sama uporabila tovrstno orožje v Ukrajini, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

9.15 Ukrajina pravi, da je odprla sedem humanitarnih koridorjev

Ukrajina pravi, da je odprla sedem humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov, med drugim iz Mariupola, poroča Reuters. Predstavnik regije Sumi je po poročanju Guardiana navedel, da iz regije odhajajo tri kolone evakuirancev.

9.00 Rusija pravi, da ne bo več sodelovala v Svetu Evrope

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da ne bo več sodelovalo v Svetu Evrope, vodilni organizaciji za človekove pravice na celini, poroča Guardian. Kremelj naj bi dejal, da evropski organ spodkopavajo že članice zveze Nato, še dodaja Guardian.

8.50 Tudi Amazon prekinil dostave in videovsebine v Rusiji in Belorusiji

Ameriško podjetje Amazon je v sredo ustavilo dostave v Rusiji in predvajanje spletnih videovsebin zasebnim strankam tako v Rusiji kot tudi Belorusiji zaradi ruskega napada na Ukrajino, pri katerem Belorusija sodeluje. Posle v Rusiji skuša ustaviti tudi banka Citigroup.

8.45 Ukrajinska vojska naj bi napadala cilje v Lugansku

Iz proruske republike Lugansk na vzhodu Ukrajine pa so po navedbah dpa sporočili, da naj bi ukrajinska vojska v zadnjih 24 urah šestkrat napadla cilje v Lugansku. V mestu Pervomajsk naj bi umrl najmanj en civilist. Zaradi napadov naj bi bili poškodovani plinska in električna napeljava, zaradi česar naj bi dve vasi na območju ostali brez električne energije.

8.40 Tudi danes predvidenih več humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov

Danes naj bi za evakuacijo ob mestih Sumi, Energodar ter okolice Kijeva odprli še tri koridorje, in sicer v mestih Mariupol, Volnovaha na jugovzhodu in Izjum na vzhodu Ukrajine. Ukrajinske oblasti so poleg tega po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sporočile, da naj bi se danes nadaljevala tudi evakuacija z območja Sumija na severovzhodu države. Iz mest Trostjanec in Sumi ter naselja Krasnopilja naj bi prebivalce evakuirali v mesto Poltava v osrednji Ukrajini.

8.20 IMF odobril 1,3 milijarde evrov pomoči Ukrajini

Mednarodni denarni sklad (IMF) je v sredo odobril 1,3 milijarde evrov pomoči Ukrajini za pokritje nujnih finančnih potreb in olajšanje posledic vojne. Izvršni odbor IMF je ob tem izrazil trdno podporo Ukrajincem med vojno, ki povzroča tragične izgube življenj in človeško trpljenje.

8.00 WHO opozarja na 18 napadov na zdravstvene institucije in osebje

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) navaja, da so v Ukrajini zaznali skupno 18 napadov na zdravstvene institucije, zdravstvene delavce in avtomobile, v katerih je umrlo 10 ljudi, 16 pa jih je bilo poškodovanih. “Ti napadi prikrajšajo cele skupnosti za zdravstveno oskrbo,” je navedla organizacija.

7.50 V nočnem obstreljevanju mesta Harkov štiri žrtve

Po poročanju ukrajinske državne službe za nujne primere so bile v nočnem obstreljevanju stanovanjske stavbe v bližini mesta Harkov ubite štiri osebe, med njimi dva otroka, poroča BBC. Poškodovano petletnico naj bi prepeljali v bolnišnico. Zaradi bombardiranja naj bi v središču Harkova zagorelo tudi nakupovalno središče, vendar se o žrtvah za zdaj ne poroča.

7.45 Predstavniški dom ameriškega kongresa potrdil 12,3 milijarde evrov za Ukrajino

Predstavniški dom ameriškega kongresa je ponoči potrdil 12,3 milijarde evrov pomoči za Ukrajino in evropske zaveznike, kar mora v naslednjih dneh storiti še senat, nato pa ga mora podpisati še predsednik Joe Biden.

7.15 Analiza CNN: junaštvo Zelenskega se približuje skrajnim mejam Zahoda

Z vsakodnevnim objavljanjem videoposnetkov, ki prikazujejo junaštvo njegove države v boju proti ruski invaziji, ki se je spremenila v divje napade na civilno prebivalstvo, je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski postal moralna vest Zahoda. Preberite več.

7.05 Ukrajinska vojska naj bi sprožila protinapad blizu Kijeva

Ukrajinska vojska naj bi sprožila protinapad proti ruskim silam, da bi branila prestolnico Kijev, je poročala ukrajinska javna radiotelevizija Suspline, ki citira svetovalca notranjega ministra. “Noč je bila težka, ampak lahko rečemo, da je ukrajinska vojska izvedla protinapad blizu Kijeva,” je dejal Vadim Denisenko. “Postavili smo pet tankov. Zjutraj so se na zahodnem obrobju Kijeva slišali topniški boji. Zdaj potekajo bitke. Nadaljnjih informacij še ni,” je dodal, poroča BBC, ki pa trditev ni mogel neodvisno preveriti. Tudi NEXTA je poročala, da ukrajinske oborožene sile in prostovoljni bataljoni odbijajo ruske sile v kijevski regiji.

7.00 Ukrajina umika 250 vojakov in opremo iz mirovne misije ZN v Kongu

Ukrajina je v sredo uradno obvestila Združene narode, da umika svojih 250 vojakov skupaj z opremo, med katere sodi tudi nekaj helikopterjev, z mirovne misije v DR Kongo. Tiskovni predstavnik ZN Stephane Dujarric je v odzivu dejal, da ima vsaka država pravico, da umakne svoje vojake z mirovnih operacij.

6.50 Samo v sredo iz ukrajinskih mest evakuiranih vsaj 35 tisoč civilistov

Samo v sredo so iz obleganih ukrajinskih mest evakuirali najmanj 35 tisoč civilistov, poroča Guardian. Trije humanitarni koridorji so prebivalcem omogočili, da zapustijo mesta Sumi, Energodar in območja okoli Kijeva. Evakuacije naj bi se nadaljevale tudi danes, ko naj bi se odprli še trije dodatni humanitarni koridorji iz Mariupola, Volnovaha na jugovzhodu in Izjuma na vzhodu Ukrajine.

6.40 Skrajne razmere v Mariupolu

Mediji poročajo o skrajnih razmerah v mestu Mariupol, ki je granatirano več kot teden dni. Tamkajšnji prebivalci naj bi bili že več dni brez vode in brez hrane, zatekajo se k topljenju snega in kuhanju na odprtem ognju zunaj, poroča BBC. Poškodovani so tudi železniški tiri, zato veliko prebivalcev ne more pobegniti. Vsi poskusi evakuacije v zadnjih dneh so zaradi obstreljevanja propadli. Ukrajina je Rusija obtožila, da v mestu drži za talce okrog 400 tisoč ljudi. Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je razmere v mestu opisal za “apokaliptične”, poroča Guardian. Po navedbah lokalnih je oblasti je v mestu umrlo 1.207 civilistov. V uradu ukrajinskega predsednika so ob tem sporočili, da nimajo natančnih podatkov, a predhodno te navedbe držijo.

6.30 V nočnem obstreljevanju Ohtirke ubit tudi 13-letni deček

Ruska vojaška letala so čez noč izvedla napade na severovzhodno mesto Ohtirka v regiji Sumi, je povedal visoki lokalni uradnik. Vodja regionalne državne uprave Dmitro Živicki pravi, da so bila v četrtek okoli 00.30 po lokalnem času prizadeta stanovanjska naselja in tamkajšnji plinovod. Ruska vojska poročanj o napadih ni komentirala. Ti so do zdaj ubili najmanj tri ljudi, med njimi 13-letnega dečka in dve ženski, poroča BBC.

6.20 Guterres: Prekinite prelivanje krvi

Sredin napad na otroško bolnišnico v Mariupolu je obsodil tudi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres. Označil ga je za grozljivega in pozval k prekinitvi prelivanja krvi. V napadih je bilo ranjenih najmanj 17 ljudi, otroci in drugi pa so ujeti pod ruševinami, je poročal BBC.

6.15 V Kijevu so se znova oglasile zvočne sirene

Nekaj minut po 6. uri so se v ukrajinski prestolnici znova oglasile zvočne sirene, ki opozarjajo na bližajoči se napad iz zraka, poroča BBC.

4.00 Vrh EU na neformalnem zasedanju o vojni v Ukrajini

Voditelji članic EU bodo danes in v petek na neformalnem zasedanju v Versaillesu razpravljali o tem, kako naj unija po ruskem napadu na Ukrajino zavaruje svoje državljane in vrednote. V ospredju bosta dve vprašanji – kako se odzvati na ukrajinsko prošnjo za članstvo v uniji in kako postopno odpraviti odvisnost od ruske energije. Voditelji bodo sprejeli versajsko izjavo, v kateri bodo zapisali, da ruska vojna pomeni tektonski premik v evropski zgodovini ter da so v Versaillesu razpravljali o tem, kako naj unija ravna odgovorno v novi realnosti ter zavaruje svoje državljane in vrednote.

3.30 Zelenski: Bombardiranje otroške bolnišnice je vojni zločin in dokaz genocida

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v polnočnem video nagovoru pozval evropske državljane, naj storijo več, da bodo njihovi voditelji posredovali v Ukrajini. “Evropejci! Ne boste mogli reči, da niste videli, kaj se je zgodilo Ukrajincem, kaj se je zgodilo prebivalcem Mariupola. Videli ste. Veste,” je nagovoril gledalce. Zahod je pozval, naj zaostri sankcije proti Rusiji in “pritiska” na Moskvo ter jo tako prisili v pogajanja in končanje vojne, poroča BBC. “Ničesar podobnega temu vojnemu zločinu nismo storili in nikoli ne bi storili v nobenem mestu v Donecku, Lugansku ali kateri koli drugi regiji,” je dejal ukrajinski predsednik. Tudi bombardiranje otroške bolnišnice v Mariupolu je označil za vojni zločin ter za dokaz o genocidu. Ukrajinski predsednik je prav tako potrdil navedbe lokalnih oblasti, da je bilo v napadu na bolnišnico ranjenih 17 ljudi. Dodal je, da iskalna akcija med ruševinami še poteka. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova na brifingu v Moskvi napada ni zanikala. Dejala pa je, da naj bi ukrajinska vojska uporabljala bolnišnico za vzpostavitev bojnih položajev, potem ko so iz bolnišnice odpeljali osebje in bolnike. Napad je ostro obsodila tudi mednarodna skupnost.

Bolnišnica v Mariupolu
Foto : Press service of the National Police of Ukraine/REUTERS

3.00 Na drugi seji sveta ECB tudi o Ukrajini

Svet Evropske centralne banke (ECB) se bo sestal na drugi letošnji seji. Ob nadaljnji krepitvi inflacije, ki jo zdaj dodatno pogrevajo še ruski napad na Ukrajino in njegove politične ter gospodarske posledice, se osrednji organ evrske denarne politike sooča tudi z izzivom negativnih učinkov dogajanja na vzhodu Evrope na gospodarsko aktivnost.

2.00 V Turčiji srečanje ruskega in ukrajinskega zunanjega ministra

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov in ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba se bosta sestala v Turčiji, kar bo prvi stik na visoki ravni med Kijevom in Moskvo, odkar je Rusija pred dvema tednoma napadla Ukrajino. Kuleba je napovedal, da bo danes Lavrovu predlagal srečanje predsednikov obeh držav, Volodimirja Zelenskega in Vladimirja Putina, da bi dosegli dogovor o prekinitvi ognja. Tudi v Kremlju srečanju med ministroma pripisujejo velik pomen. Oba ministra sta sinoči že prispela v Turčijo, pogovori pa naj bi potekali enkrat zjutraj oziroma dopoldne.

Komentari

Vaš komentar