Politični predstavniki Republike Srbske iščejo način, kako razveljaviti zakon, ki prepoveduje zanikanje genocida in poveličevanje vojnih zločincev. Napovedujejo spremembe kazenskega zakonika srbske entitete, a to še ne pomeni, da za njih krovni kazenski zakonik BiH ne velja.

Napetosti v BiH se zaradi zakona o zanikanju genocida stopnjujejo

Svet

26. Jul 2021 2

Svet

26. Jul 2021 2

Sprememba kazenskega zakonika, ki jo je sprejel visoki predstavnik za BiH Valentin Inzko, je začela veljati. Za zanikanje genocida in poveličevanje vojnih zločincev je po novem predvidena zaporna kazen od šest mesecev do petih let. Kot je znano, je Inzko spremembo vpeljal tik pred potekom njegovega mandata. S tem je povzročil veliko razburjenja v Republiki Srbski, kjer so politični predstavniki zaradi Inzkove poteze napovedali bojkot osrednjih institucij v BiH.

Predsednik Republike Srbske, ki je ena od entitet v BiH, Milorad Dodik je takoj po Inzkovi odločitvi sicer napovedal referendum o odcepitvi, v zadnjih dneh pa svojo retoriko le še stopnjuje. Bošnjaški del politikov družno komentira, da gre le za burno reakcijo poraženca, a v petek bo zasedala narodna skupščina Republike Srbske. Tam naj bi razpravljali tudi o spremembah kazenskega zakonika Republike Srbske. Ideja je, da bi bilo po novem kaznivo, če bi nekdo za Republiko Srbsko dejal, da je bila ustanovljena na temeljih genocida. Za tako kaznivo dejanje bi vpeljali več letno zaporno kazen. Zasedanje bo zaprto za javnost.

Neuradno: to bi v kazenski zakonik Republike Srbske vključili Srbi

Kdor javno izpostavlja preziru, zaničuje ali grobo podcenjuje Republiko Srbsko, njeno zastavo, grb, emblem ali himno, se kaznuje z zaporom do treh let.

Če je dejanje iz prvega odstavka tega člena storjeno na način, da je Republika Srbska označena kot agresorska ali genocidna stvaritev ali njeni narodi kot agresorski ali genocidni, se storilec kaznuje z zaporom od šest mesecev mesecev do pet let.

Če je dejanje iz drugega odstavka tega člena storila uradna ali odgovorna oseba ali oseba v vladnih institucijah ali organu, ki se financira iz javnega proračuna, se kaznuje z zaporom od dveh do desetih let.

Če so dejanja iz odstavkih 1. do 3. tega člena storjena z namenom spremembe ustavnega reda Republike Srbske, njene ozemeljske celovitosti ali neodvisnosti, se storilec kaznuje z zaporom od treh do petnajstih let.

Dodik je sicer sporočil, da je Inzkova sprememba nična in da srbski predstavniki ne bodo sodelovali pri delu institucij BiH, dokler ne najdejo rešitve, s katero bi lahko preprečili spremembo zakonodaje. Poudaril je, da tudi novi visoki predstavnik, ki bo nasledil Inzka, v očeh politikov Republike Srbske nima legitimnosti in da ne bodo sprejeli nobene odločitve takega funkcionarja več.

Kakšne so zakonske spremembe bosanskega kazenskega zakonika?

Kdor javno spodbuja nasilje ali sovraštvo, usmerjeno proti skupini oseb ali članu skupine, glede na njihovo raso, barvo kože, vero, nacionalno ali etnično poreklo, če takšno ravnanje ne pomeni kaznivega dejanja iz prvega odstavka tega člena, se kaznuje z zaporno kaznijo od treh mesecev do treh let.

Kdor javno odobri, zanika, močno zmanjša ali poskuša utemeljiti kaznivo dejanje genocida, zločin proti človeštvu ali vojni zločin, potrjen s pravnomočno sodbo, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.

Če je kaznivo dejanje storjeno na način, ki lahko moti javni red in mir ali je ogrožajoče, žaljivo ali zlorablja, se storilec kaznuje z zaporom najmanj treh let.

Kdor podeli priznanje, nagrado, kakršen koli opomnik ali privilegij osebi, pravnomočno obsojeni genocida, zločina proti človeštvu ali vojnega zločina, ali poimenuje javni objekt, kot je ulica, trg, park, most, institucija, ustanova, občina ali mesto, naselje ali naseljeni kraj ali registrira ime po osebi, pravnomočno obsojeni za genocid, zločin proti človeštvu ali vojni zločin, ali na kakršen koli način poveličuje osebo, obsojeno za genocid, zločin proti človeštvu ali vojni zločin, se kaznuje z zaporom najmanj treh let.

Storilec kaznivega dejanja iz katerega odstavka tega člena, ki je uradna ali odgovorna oseba ali uslužbenec vladne ustanove ali katerega koli organa, ki se financira iz javnega proračuna, se kaznuje z zaporom najmanj treh let.