Menu Item
Evropska unija je v prvem četrtletju letošnjega leta zabeležila rekordno število ponaredkov oljčnega olja in prevar pri njegovem označevanju. Nekatera kontaminirana olja so med drugim vsebovala pesticide, mineralna olja, v enem od primerov pa celo delce stekla. Vse več prevar je posledica upada pridelka in zvišanja cen, ki so v zadnjih letih drastično poskočile.
Cena oljčnega olja na evropskih trgih se je v zadnjih dveh letih več kot podvojila, ob čemer pa se drastično povečuje tudi število ponaredkov in zavajajočih ali lažnih oznak na etiketah. Teh je bilo v Evropski uniji (EU) v prvem četrtletju leta 2024 največ doslej, poroča Guardian. Rekordno število prevar pripisujejo predvsem inflacijskim pritiskom, ki še dodatno zvišujejo cene.
Pri oljčnem olju, ki je v EU uvoženo iz drugih držav, prevare vključujejo napačne ali zavajajoče informacije na etiketah in s škodljivimi snovmi kontaminirana olja. Po podatkih Guardiana so kontaminirana olja med drugim vsebovala pesticide, mineralna olja, v enem od primerov pa celo delce stekla. V mnogih primerih so domnevno ekstra deviško oljčno olje zmešali s cenejšimi olji slabše kakovosti, ga označili kot ekstra deviškega, čeprav ni bilo, ali napačno navajali državo izvora.
V začetku leta 2018 je bilo v EU po navedbah Guardiana takšnih primerov 15, v prvih treh mesecih letošnjega leta pa že 50 – in vštete so le kršitve, ki so jih države članice prijavile Evropski komisiji. Kot še piše britanski časnik, mnogo primerov ostane prezrtih, zato je prevar v praksi najverjetneje precej več.
V zadnjem letu in pol je največ kršitev evropskim organom prijavila Italija, sledita ji Španija in Grčija.
Predstavnik Evropske komisije je za Guardian sicer navedel, da višje število prijavljenih kršitev ne pomeni, da se je povečalo tveganje za potrošnike, temveč odraža boljše sodelovanje pristojnih organov držav članic na tem področju in večjo previdnost pri spremljanju prevar v kmetijstvu. EU je julija 2022 namreč uvedla nova pravila o označevanju in analiziranju oljčnega olja.
Kot je za Guardian povedal Chris Elliott z oddelka za varnost hrane na univerzi Queen’s University v Belfastu, so lahko posledice zaužitja kontaminiranih olj resne, a ni zelo verjetno, da bi se takšno olje znašlo v velikih trgovskih centrih. Sporni izdelki namreč pogosteje pristanejo pri manjših trgovcih ali v restavracijah, kjer je nadzor nad kakovostjo veliko ohlapnejši.
Podatki združenja International Olive Oil Council (Mednarodnega združenja za oljčno olje, op. a.) kažejo, da bo svetovna proizvodnja v letih 2023–2024 v primerjavi z leti 2018–2019 upadla za 27 odstotkov, z 2,6 na 2,4 milijona tone. Upad pridelka so povzročili predvsem suša in vročinski valovi.
Skladno s tem so poskočile tudi cene: sto kilogramov ekstra deviškega oljčnega olja iz španskega mesta Jaén je novembra lani stalo 787 evrov, pet let prej pa 262,5 evra, še navaja Guardian.
BONUS VIDEO: Nova delitev v Sloveniji in razpoka v ZDA
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje