V Gorici nov poskus: društvo bo skušalo naziv Mussoliniju odvzeti prek sodišča

V Gorici se obeta nov poskus odvzema naziva častnega meščana Benitu Mussoliniju. Po spodletelem manevru v goriškem mestnem svetu je društvo Agorè s trojico goriških občanov na Deželno upravno sodišče (TAR) za Furlanijo - Julijsko krajino podalo pritožbo na odločitev sveta.

Spomnimo, da so levosredinski mestni svetniki novembra lani v goriškem mestnem svetu vložili pobudo za umik naziva. Župan Rodolfo Ziberna je na seji dejal, da se zgodovine ne da izbrisati, in obsodil fašizem ter nasilje. Desnosredinski svetniki, ki podpirajo župana, se med razpravo niso oglasili, na glasovanju pa so zavrnili predlog.

V društvu Agorè pa menijo, da zavrnitev pobude ne sovpada z demokratičnimi in ustavnimi vrednotami. Kot so navedli, je Mussolini naziv prejel na vrhuncu moči fašističnega režima, ohranitev naziva pa je ob skupnem projektu Evropske prestolnice kulture še dosti bolj boleča.

Pritožniki menijo, da je zavrnitev fašistične ideologije v skladu z ustavo in demokratičnimi vrednotami, to pa kaže na izginotje prvotnega javnega interesa, ki je upravičeval podelitve naziva častnega meščana. Prav tako trdijo, da je ohranitev odlikovanja enaka obrambi vrednot, ki jih je utelešal Mussolini, kar da škodi italijanski ustavi, ugledu in časti občine Gorica ter državljanom, ki jih občina zastopa.

Pritožba društva temelji na raziskavi univerzitetnega profesorja za ustavno pravo Alessandra Sterpe.

Društvo Agorè je sicer precej pozornosti poželo konec marca, ko so na oknih ene od stavb na Verdijevem korzu v Gorici izobesili pet jugoslovanskih zastav. V obmejnem mestu je to povzročilo kar nekaj razburjenja in kritik. V društvu so pojasnili, da je šlo za poklon 80-letnici prihoda partizanov v mesto in slovo od razstavnih prostorov. Prav tako so razkrili zanimivo zgodbo za zastavami, ki so plapolale z oken.

Kako je Mussolini postal častni meščan Gorice?

Kot smo pisali, je fašistični diktator, čigar režim je ogromno trpljenja povzročil tudi Slovencem, častni meščan Gorice postal leta 1924. Kot je za N1 pojasnil zgodovinar s filozofske fakultete mariborske univerze, ki se ukvarja s sodobno zgodovino, dr. Gorazd Bajc, je šlo za koordinirano podeljevanje po vsej Italiji. "Skoraj 7.000 občin je Mussoliniju podelilo naziv častnega meščana. Nekateri so bili s tem zadovoljni, drugi manj, a so Mussoliniju morali podeliti ta naziv," nam je razložil.

Nazive so duceju podeljevali ob raznih obletnicah, po besedah profesorja pa se je s tem kult fašistične oblasti širil in utrjeval od severa do juga države.

Gorica pa ni edino mesto, v katerem je fašistični diktator še vedno častni meščan. Po Bajčevih besedah je takih občin po vsej Italiji še približno 100, med njimi je tudi Trst. Zgodovinar je ob tem poudaril, da točno število občin, v katerih je Mussolini še vedno častni občan, ni znano. "Nekateri italijanski poslanci so skušali s poslanskimi vprašanji dobiti uradne podatke, pa jih niso prejeli." V večini mest in občin pa so nazive po drugi svetovni vojni umaknili, ponekod v Italiji so to storili že takoj po osvoboditvi.

Benito Mussolini ob podelitvi naziva v Gorici ni bil navzoč, je pa mesto obiskal dvakrat. Prvič 20. septembra 1938, ko je obiskal Primorsko. Dva dni pred tem je v sklopu istega obiska v Trstu javno napovedal uvedbo rasnih zakonov, je izpostavil zgodovinar Bajc. Drugič je Mussolini Gorico obiskal 31. julija 1942.