Menu Item
Poslanci izraelskega parlamenta so sprejeli zakonsko spremembo, ki krepi moč politike pri imenovanju sodnikov. Trenutno sodnike v državi izbira devetčlanska komisija pod okriljem pravosodnega ministra. V njej je doslej bila večina iz vrst sodnikov ali odvetnikov, po novem pa bo v njej večina politično imenovanih članov. Opozicija zakonsko dopolnilo že izpodbija na vrhovnem sodišču.
Izraelski parlament je danes sprejel zakonsko spremembo, ki krepi moč politike pri imenovanju sodnikov. Gre za del sporne pravosodne reforme, ki je leta 2023 sprožila množične proteste. Poslanci so dopolnjen zakon, ki spreminja sestavo komisije, pristojne za izbiro sodnikov, potrdili na seji v zgodnjih jutranjih urah, ki jo je opozicija bojkotirala. Za spremembe je v 120-članskem knesetu glasovalo 67 poslancev, eden je bil proti.
Trenutno sodnike v državi, vključno z vrhovnimi, izbira devetčlanska komisija pod okriljem pravosodnega ministra, ki jo sestavlja pet sodnikov ali odvetnikov in štirje poslanci. V skladu s spremembami bi bili v njej le še trije vrhovni sodniki, pravosodni minister in še en minister, po en poslanec koalicije in opozicije ter dva predstavnika javnosti – enega bi imenovala koalicija, drugega opozicija. Za vsako imenovanje bo potrebnih pet glasov, pojasnjuje francoska tiskovna agencija AFP.
Pravosodni minister Jariv Levin je spremembo branil z besedami, da bo prinesla ravnotežje med zakonodajno in sodno vejo oblasti. Kritičen je bil tudi do vrhovnega sodišča, češ da dejansko izničuje parlament.
Vodja izraelske opozicije Jair Lapid je na omrežju X kmalu po sprejemu v parlamentu javil, da je v imenu več opozicijskih strank na zakon o imenovanju sodnikov že vložil pritožbo na vrhovno sodišče. Z enako potezo se je na spremembe odzvalo več nevladnih organizacij.
Potrditev sprememb kaže na to, da je vlada premierja Benjamina Netanjahuja odločena nadaljevati svoj načrt pravosodne reforme, ki je leta 2023 sprožil ene največjih protestov v zgodovini Izraela. Kmalu po začetku vojne v Gazi je vlada njeno sprejemanje ustavila.
Trenutno sta sicer vrhovno sodišče in vlada na nasprotnih bregovih glede zadnjih vladnih ukrepov. Že minuli teden je vrhovno sodišče zadržalo razrešitev vodje varnostne službe Šin Bet Ronena Bara. Potem ko je generalna državna tožilka Gali Baharav-Miara izpodbijala zakonitost razrešitve vodje Šin Beta, je vlada začela postopek njene razrešitve.
Opozicija in protestniki že dlje časa na ulicah izražajo nasprotovanje zadnjim odločitvam vlade in pravosodnim reformam, v katerih vidijo znak premika premierja Netanjahuja proti avtoritarni drži in drsenja v iliberalno demokracijo. Protesti so potekali tudi v sredo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!