Menu ItemV ruskem mestu Jejsk, blizu meje z Ukrajino, je v ponedeljek zvečer strmoglavilo rusko bojno letalo. Padlo je na stolpnico, ta pa je nato zagorela, pišejo tuji mediji. V strmoglavljenju na stanovanjsko naselje so umrli najmanj trije, več kot 10 ljudi je poškodovanih, pišejo tuji mediji.
V ruskem mestu Jejsk na jugozahodu države je v ponedeljek okoli sedme ure zvečer na stanovanjsko stavbo strmoglavilo rusko bojno letalo, pri čemer so stolpnico zajeli plameni, navaja Reuters.
Iz posnetkov, ki so zaokrožili po družbenih omrežjih, je bilo razvidno, kako plameni goltajo stolpnico. V strmoglavljenju ruskega lovskega letala na stanovanjsko naselje so umrle najmanj tri osebe, 19 ljudi je poškodovanih, so kmalu po nesreči sporočile ruske tiskovne agencije. Po navedbah reševalcev je ob strmoglavljenju letala zagorela devetnadstropna zgradba. V Moskvi navajajo, da je šlo za nesrečo.
⚡️The Russian Defense Ministry has confirmed that a Su-34 jet crashed while gaining altitude during a training flight in Yeysk, having taken off from one of Russia’s Southern Military District airfields.
— The Insider (@InsiderEng) October 17, 2022
Video: eyewitness pic.twitter.com/gV6stBlEaD
Guverner regije Veniamin Kondratjev je dejal, da je bilo letalo Su-34 nadzvočni lovski bombnik srednjega dosega. Tiskovna agencija RIA piše, da je letalo strmoglavilo med vadbenim poletom z vojaškega letališča. TASS pa piše, da naj bi nesrečo povzročila težava z motorjem. Na mestu strmoglavljenja je zagorelo gorivo letala, so še sporočili z ministrstva kmalu po tistem, ko so posnetki na družbenih omrežjih pokazali stavbo, ki jo je zajel ogenj. Plameni so zajeli pet od devetih nadstropij stanovanjske zgradbe in njeno bližnjo okolico.
Ogenj se je razširil na 2000 kvadratnih metrov površine, so navedle reševalne službe, ki jih povzemajo ruske tiskovne agencije. Požar so po dobrih dveh urah pogasili in omejili, je okoli pol desetih zvečer preko Telegrama sporočil guverner regije.
Russia’s Yeysk.
— Illia Ponomarenko 🇺🇦 (@IAPonomarenko) October 17, 2022
A military aircraft just crashed into a huge residential block. pic.twitter.com/s9WXMyFEIv
Pilota lovskega letala sta se po navedbah obrambnega ministrstva rešila s pomočjo padal. O tragediji je bil obveščen tudi ruski predsednik Vladimir Putin.
Pristaniško mesto Jejsk, kjer je strmoglavilo letalo, sicer leži ob Azovskem morju, na nasprotni strani od ukrajinskega mesta Mariupol, ki je pod ruskim nadzorom.
V Ukrajini več mrtvih v napadih z droni
V Kijevu so se zjutraj ponovno oglasile sirene, znova je odjeknilo več eksplozij.
“Vso noč in vse jutro sovražnik terorizira civilno prebivalstvo. Droni kamikaze in rakete napadajo povsod po Ukrajini. Sovražnik lahko napada naša mesta, a ne bo nas mogel zlomiti,” je na Telegramu v ponedeljek zjutraj sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Že pred Zelenskim je vodja njegovega urada Andrij Jermak sporočil, da je bila prestolnica tarča več napadov s t. i. droni kamikazami, in dodal: “Rusi mislijo, da jim bo to pomagalo, a kaže na njihov obup.”
Kyiv after today's drone attack by russia.@ZelenskyyUa
— Defense of Ukraine (@DefenceU) October 17, 2022
"The enemy can attack our cities, but it won’t be able to break us. The occupiers will get only fair punishment and condemnation of future generations. And we will get victory".
📷 @HromadskeUA pic.twitter.com/whK5ycv6K9
V napadih na Kijev in mesto Sumi na vzhodu Ukrajine je bilo po navedbah tamkajšnjih oblasti ubitih najmanj osem ljudi. V Kijevu so tri osebe umrle v napadu na stanovanjsko zgradbo z dronom.
Eden od dronov je zadel stanovanjski blok v okrožju Ševčenko. Izpod ruševin so po navedbah predstavnika urada ukrajinskega predsednika Kirila Timošenka doslej rešili 19 ljudi, najmanj štirje pa so v napadu umrli. Kijevski župan Vitalij Kličko je sporočil, da je med ubitimi mlad zakonski par, ki je pričakoval otroka, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Po njegovih besedah so nad ukrajinsko prestolnico poslali 28 dronov, ukrajinski sistemi zračne obrambe pa naj bi sestrelili vse razen petih. Kličko je na Twitterju objavil tudi fotografijo, na kateri je domnevna razbitina drona iranske izdelave.
O novih ruskih napadih so sicer danes poročali z različnih koncev Ukrajine. V vzhodni regiji Sumi so bili zjutraj po navedbah tamkajšnjega guvernerja Dmitra Živickega ubiti trije ljudje, potem ko so tri rakete zadele “objekt civilne infrastrukture”.
Kijev je bil po navedbah ukrajinskih oblasti zadet štirikrat, in sicer z brezpilotnimi letalniki, ki jih Rusiji dobavlja Iran. Poleg omenjene naseljene stanovanjske zgradbe v okrožju Ševčenko je bila tarča napada tudi glavna železniška postaja. To je na Twitterju potrdil prvi mož železnic Oleksander Kamišin in pojasnil, da žrtev ni bilo, saj sama postaja ni bila zadeta.
Novinarji tiskovne agencije Reuters so videli ostanke drona, na katerih je bil napis “Za Belgorod”. Mesto Belgorod leži na ruski strani ukrajinsko-ruske meje in je večkrat tarča obstreljevanj ukrajinske vojske.
V Teheranu so v ponedeljek zanikali, da bi Rusiji prodali drone, ki so uporabljeni v Ukrajini. “Objavljene novice o tem, da Iran dobavlja Rusiji drone, imajo politične ambicije in krožijo po zahodnih virih. Nismo dobavili orožja nobeni državi, ki je v vojni,” je dejal tiskovni predstavnik iranskega ministrstva za zunanje zadeve Naser Kanani.
Ukrajinski premier Denis Šmigal je pred tem sporočil, da je Rusija v treh regijah – Kijevu, Sumiju in osrednji regiji Dnepropetrovsk – danes zadela kritično infrastrukturo, pri čemer je bilo več ljudi ubitih in ranjenih, več sto krajev pa je ostalo brez elektrike.
Ruska vojska je medtem nekaj ur po napadih sporočila, da je zadela “vse predvidene tarče” v Ukrajini. “Ruske oborožene sile so nadaljevale z napadi z visoko natančnim in orožjem dolgega dosega (…) na vojaške poveljniške in nadzorne objekte ter na energetski sistem Ukrajine,” so zapisali na ruskem obrambnem ministrstvu.
Pred natančno enim tednom je Rusija, spomnimo, ob podobnem času dneva Kijev prvič po več mesecih obstreljevala z raketami. Te so poletele tudi na številna druga mesta po državi. V napadih, ki so bili deležni zgražanja v mednarodni skupnosti, je bilo ubitih najmanj 19 ljudi, več kot 100 je bilo ranjenih. Moskva je napade v manjšem obsegu nadaljevala tudi v prihodnjih dneh, ko je bila tarča predvsem energetska infrastruktura na zahodu Ukrajine.
Ruski predsednik Putin je napade označil kot povračilni ukrep za eksplozijo, ki je pred tem odjeknila na mostu, ki Rusijo povezuje s priključenim ukrajinskim polotokom Krim. V petek je izrazil zadovoljstvo z doseženim in dejal, da za zdaj ne vidijo potrebe po nadaljnjih napadih.
Spopadi v Donbasu in spremenjena logistika
Minuli konec tedna so se intenzivni boji nadaljevali tudi na območju Donecka in Luganska na vzhodu Ukrajine (območje Donbasa) ter v Hersonu na jugu. Po besedah ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega sta ključni točki bojevanja strateško pomembni Bahmut in Soledar, ki leži severno od Bahmuta, piše Reuters.
Britansko ministrstvo za obrambo je, sklicujoč se na podatke obveščevalcev, v dnevnem poročilu zapisalo, da so se logistične težave ruskih sil na jugu Ukrajine verjetno povečale. Razlog za to naj bi bila škoda, ki jo je povzročila eksplozija na Krimskem mostu. Čeprav so most za silo popravili, tako da je čezenj ponovno stekel promet, britanski obveščevalci poročajo o dolgi koloni tovornjakov, ki čakajo na prečkanje mostu.
Ob tem je britansko ministrstvo za obrambo dodalo, da so ruske sile na jugu Ukrajine verjetno okrepile dobavo prek mesta Mariupol, ki leži v regiji Doneck ob Azovskem morju. Posledično je vse večjega logističnega pomena tudi okupirana južna regija Zaporožje. Mesto Melitopol, tako ministrstvo, postaja križišče dobavnih poti, tam je nastanjeno tudi rusko letalstvo.
Zelenski napovedal povečanje izvoza žita
Ukrajinski predsednik Zelenski je v nedeljskem videonagovoru spregovoril o izvozu žita iz Ukrajine. Poudaril je pomen julijskega dogovora o izvozu žita iz ukrajinskih črnomorskih pristanišč in hkrati napovedal načrte za povečanje izvoza.
“Od začetka veljavnosti sporazuma o izvozu žita je Ukrajina izvozila skoraj osem milijonov ton hrane. To je več kot 300 ladij. 60 odstotkov sredstev pa je bilo namenjenih Afriki in Aziji,” je dejal.
Rusija je sicer pred dnevi zagrozila, da bo izstopila iz dogovora in ponovno začela blokirati ukrajinska pristanišča. Že septembra je ruski predsednik Putin govoril o oderuštvu, ko je dejal, da se dogovor o omilitvi sankcij za ruske prehrambne izdelke in gnojila ne spoštuje. Pred kratkim pa je Ukrajino obtožil, da je eksploziv za napad na krimski most verjetno pretihotapila po morju.
Zelenski je v nagovoru državljane prav tako pozval, naj varčujejo z elektriko. “Zaradi ruskega raketnega terorja je treba v nekaterih mestih in regijah v Ukrajini omejiti dobavo elektrike, da bi celoten sistem deloval stabilno,” je dodal. Po njegovih besedah je treba varčevati zlasti proti večeru, in sicer v izogib preobremenitvam, zaradi katerih bi bile elektrarne prisiljene v zaustavitev.
Vojna v Ukrajini in naraščajoča inflacija sta potisnili v revščino dodatne štiri milijone otrok v vzhodni Evropi in Srednji Aziji, je sporočila agencije ZN za otroke (Unicef). To predstavlja kar 19-odstotno povečanje v primerjavi z lanskim letom. Največje povečanje števila revnih otrok so doživele Rusija, Ukrajina in Romunija.
Medvedjev posvaril Izrael pred dobavo orožja Ukrajini
Podpredsednik ruskega sveta za nacionalno varnost in bivši predsednik države Dmitrij Medvedjev je danes posvaril Izrael pred dobavo orožja Ukrajini in dejal, da bi vsaka poteza za okrepitev sil v Kijevu močno škodovala dvostranskim odnosom z Rusijo. “Zdi se, da se Izrael pripravlja na dobavo orožja režimu v Kijevu.
To je zelo nepremišljena poteza in bi uničila vse dvostranske odnose med našima državama,” je v izjavi na Telegramu zapisal Medvedjev.
V kratkem odzivu pa je tiskovna predstavnica izraelskega premiera Yaira Lapida povedala, da njegov urad ne bo komentiral Medvedjevih pripomb. Izrael je doslej Ukrajini pošiljal zgolj humanitarno pomoč in se je vsaj za zdaj omejeval pri pošiljanju orožja. Izraelska vlada si medtem prizadeva ohraniti vezi z Moskvo in je previdna tudi zaradi ruske vojaške prisotnosti na svoji severni meji v Siriji, kjer izraelske sile sicer redno izvajajo napade.
V Moskvi dosegli kvoto in predčasno zaključili mobilizacijo
Cilji delne mobilizacije v Moskvi so bili v celoti izpolnjeni, zato se rezervistom, ki so prejeli obvestilo o vpoklicu v vojsko, ni treba več zglasiti v posebnih naborniških uradih, je danes sporočil župan ruske prestolnice Sergej Sobjanin. Ti uradi so se tako danes ob 14. uri po lokalnem času zaprli.
Kot je še pojasnil župan, obvestila, ki so jih v procesu mobilizacije razposlali na naslove državljanov, niso več veljavna. Ni pa povedal, koliko Moskovčanov so vpoklicali, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Iz prestolnice praviloma ne prihaja veliko vojakov, občutno manj kot iz odročnejših in revnejših ruskih regij, tokrat pa so prav tam prvi izpolnili nepriljubljeno mobilizacijo. Sobjanin je priznal, da je bil to težak preizkus za tisoče moskovskih družin, in se someščanom zahvalil za njihov “občutek dolžnosti in patriotizma”.
“Upamo in molimo, da se boste vrnili živi in zdravi ter da se boste vrnili z zmago, ker boste ubranili varnost in neodvisnost naše države,” je še dodal.
Putin je pred tremi dnevi sporočil, da je bilo doslej dejansko vpoklicanih 222.000 rezervistov, medtem ko naj bi jih delna mobilizacija, ki jo je odredil 21. septembra, zajela 300.000. Preostale naj bi vpoklicali v prihodnjih dveh tednih.
V sedanji fazi naj bi sicer po zatrjevanju Kremlja vpoklicali predvsem rezerviste, ki že imajo izkušnje na bojišču, poleg tega pa jih bodo pred odhodom v Ukrajino še dodatno izurili.
Mobilizacija naj ne bi zajela študentov, vojaških obveznikov, starejših, zaposlenih v določenih sektorjih, od obrambnega do IT in medijev, ter nekaterih drugih kategorij prebivalstva, a so nato iz številnih mest poročali, da so obvestilo o vpoklicu prejeli tudi tisti, ki naj jih ne bi.
Napoved mobilizacije je sicer pred slabim mesecem mnoge Ruse pognala v beg iz države, potekali pa so tudi številni protesti.
Nekdanja ruska novinarka Ovsjanikova pobegnila iz Rusije
Nekdanja novinarka ruske državne televizije Marina Ovsjanikova, ki je marca v neposrednem prenosu protestirala proti vojni v Ukrajini, je pobegnila iz države, potem ko je bila uvrščena na seznam iskanih oseb, je povedal njen odvetnik Dmitrij Zahvatov.
“Ovsjanikova in njena hčerka sta zapustili Rusijo nekaj ur po odhodu z naslova, kjer je bila v hišnem priporu. Zdaj sta v Evropi, z njima pa je vse v redu. Čakata, da bosta lahko javno spregovorili, vendar za zdaj to še ni varno,” je dejal Zahvatov in pojasnil, da je bila nekdanja novinarka uvrščena na seznam iskanih oseb, ker je zapustila hišni pripor.Ovsjanikova, sicer rojena v Ukrajini, je širši javnosti postala znana marca, potem ko je s protestom proti vojni v Ukrajini in širjenju propagande s strani ruskih oblasti prekinila informativno oddajo na ruski državni televiziji. Zaradi nasprotovanja ruski invaziji na Ukrajino je bila v zadnjih mesecih že nekajkrat aretirana in tudi denarno kaznovana.
Ukrajina in Rusija izmenjali vojne ujetnice
Ukrajina je sporočila, da je z Rusijo izmenjala več kot sto ujetnic. To je bila prva izmenjava zgolj ženskih ujetnic z Moskvo po skoraj osmih mesecih vojne. Med izpuščenimi naj bi bile večinoma vojakinje, so sporočili v Kijevu. Izmenjavo ujetnic so potrdili tudi na ruski strani.
“Danes je potekala nova obsežna izmenjava vojnih ujetnikov. Posebej ganljiva in resnično posebna izmenjava. Iz ujetništva smo osvobodili 108 žensk,” je na Telegramu sporočil vodja urada ukrajinskega predsednika Andrij Jermak.
Po njegovih besedah je bila med njimi večina vojakinj, pa tudi 37 evakuirank iz jeklarne Azovstal v jugovzhodnem mestu Mariupol, ki so ga v začetku invazije oblegale in kasneje zavzele ruske sile.
Jermak je še dejal, da so bile nekatere od osvobojenih žensk že od leta 2019 v pridržanju proruskih separatistov v vzhodni Ukrajini zaradi njihovih “proukrajinskih stališč”, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Vodja proruskih separatistov v pokrajini Doneck Denis Pušilin je potrdil izmenjavo in dejal, da je Rusija v okviru izmenjave prejela 110 oseb, ki so jih pridržali Ukrajinci. Pri tem je pojasnil, da sta med tistimi, ki naj bi se vrnili v Kijev, dve “zavrnili odhod v Ukrajino in se odločili ostati v Rusiji”, še poroča AFP.
Ukrajina in Rusija sta od začetka ruske invazije izvedli več izmenjav ujetnikov; najobsežnejša doslej je potekala konec septembra. Takrat je Moskva v zameno za tesnega zaveznika Kremlja Viktorja Medvedčuka in 55 drugih ujetnikov Kijevu izročila več kot 200 Ukrajincev, med katerimi so bili tudi borci iz Mariupolja in deset tujcev. Pri izmenjavi ujetnikov med sprtima stranema je pomembno vlogo odigral turški predsednik Recep Tayyip Erdogan.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje