V Namibiji prvič dan spomina na žrtve genocida. Od Nemčije želijo odškodnino

V Namibiji so danes obeležili prvi dan spomina na žrtve genocida nemških kolonialistov. Namibijska predsednica Netumbo Nandi-Ndaitwah je ob tej priložnosti znova pozvala Nemčijo, naj plača odškodnino za genocid nad namibijskimi plemeni, poročajo tuje tiskovne agencije.

Nemški kolonialisti so v pokolih v letih 1904-1908 pobili več deset tisoč pripadnikov domorodnih ljudstev Herero in Nama. Zgodovinarji te pokole označujejo za prvi genocid 20. stoletja.

Berlin je v preteklosti priznal, da so se med kolonizacijo Namibije zgodila grozodejstva, a je zavračal izplačilo neposrednih reparacij. Leta 2021 je Nemčija prvič priznala, da je med kolonizacijo Namibije v začetku prejšnjega stoletja zagrešila genocid. Ob tem je tej afriški državi obljubila za več kot milijardo evrov finančne pomoči v 30 letih v korist potomcev obeh plemen, pri čemer je poudarila, da tega ni mogoče obravnavati kot plačilo odškodnine. Namibija je ponudbo zavrnila.

Današnje spominske slovesnosti na vrtu namibijskega parlamenta v Windhoeku se je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP udeležilo kakih tisoč ljudi, med njimi nemški veleposlanik. V spomin na žrtve so prižgali sveče, minuti molka pa so sledili pesmi in govori.

"Nikoli ne bomo pozabili čustvenih, psiholoških, gospodarskih in kulturnih brazgotin, ki so ostale," je v nagovoru na spominski slovesnosti dejala predsednica.

"To, da se je nemška vlada strinjala, da so nemške enote zagrešile genocid nad (...) prebivalci naše dežele, bi nas moralo nekoliko potolažiti," je še dejala in pozvala, naj Namibija ostane zavezana, da bo vztrajala, dokler ne bo dogovora o odškodnini.

Namibijska vlada je napovedala, da bo spominska slovesnost poslej potekala vsako leto kot "trenutek nacionalnega razmisleka, žalovanja in okrevanja". "Prvi genocid 20. stoletja je končno na naših koledarjih, da ga vidi ves svet," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal predstavnik ljudstva Herero Hoze Riruako. "Mislim, da je to močno sporočilo Nemcem," je dodal.

Namibija se je med nemško kolonizacijo imenovala Nemška jugozahodna Afrika, nato je bila 75 let del Južne Afrike, neodvisna pa je postala leta 1990.

Med nemško kolonizacijo so napetosti vrhunec doživele leta 1904, ko so se pripadniki ljudstva Herero, ki so ostali brez živine in zemlje, uprli, kmalu za njimi pa se je uprlo tudi ljudstvo Nama. Nemške sile so vstajo zatrle.

V bitki pri Waterbergu avgusta 1904 je pred nemškimi silami v puščavo Kalahari zbežalo okoli 80.000 Hererov, med katerimi so bili tudi ženske in otroci. Le okoli 15.000 jih je preživelo.

Nemški general Lothar von Trotha, ki je bil napoten v Namibijo za zatrtje upora, je ukazal iztrebljenje obeh ljudstev. V letih 1904-1908 je bilo po ocenah zgodovinarjev ubitih najmanj 60.000 Hererov in okoli 10.000 Namov.

Kolonialni vojaki so izvajali množične usmrtitve, izganjali moške, ženske in otroke v puščavo, kjer jih je na tisoče umrlo od žeje, ter postavljali koncentracijska taborišča.