V naši vzhodni sosedi srdit finiš dveletne volilne kampanje: ukrajinsko zlato in ruske dezinformacije

Volilke in volilci na Madžarskem bodo na parlamentarnih volitvah 12. aprila odločali, ali bodo s sedanjim predsednikom vlade Viktorjem Orbánom in njegovo stranko Fidesz nadaljevali po poti iliberalne demokracije, v kateri vse institucije in podsistemu služijo interesu vladajoče elite, ali bodo vodenje države zaupali njegovemu izzivalcu Pétru Magyaru in stranki Tisza, ki jo vodi.

Oba politika sodita na desni pol političnega spektra, pri čemer Magyar, Fideszov "otrok", ki se je ločil od svoje stranke pred dvema letoma, prebivalcem naše vzhodne sosede v primeru prevzema oblasti obljublja obračun s korupcijo in klientelizmom, v katerem vladajoči aparat služi le približno "300 družinam Fideszovega politično gospodarskega kroga", vrnitev v jedro EU in k njenim vrednotam ter s tem zagotovitev več milijard evrov, ki jih v Bruslju zadržujejo zaradi očitkov sedanji vladi o kršenju vladavine prava; ter predvsem občutna vlaganja v javno zdravstvo, izobraževanje in železnice.

Nasprotno je Orbán v kampanji osredotočen na Ukrajino, ki "poskuša Madžarsko v sodelovanju z Brusljem in Magyarom, ki je njuna marioneta, potegniti v vojno ter hkrati ogroža madžarsko energetsko suverenost," ter s tem na svojo vlogo mirovnika.

"V preteklih štirih kampanjah za parlamentarne volitve je bil Fidesz vselej tisti, ki je narekoval predvolilne teme, medtem ko je opozicija nekako v vsem le poskušala preživeti. V tokratni predvolilni tekmi, ki traja že skoraj dve leti, odkar je Magyar stopil na politični parket, tekmeca nagovarjata vsak s svojo predvolilno agendo; medtem ko Orbán opozarja ne domnevno nevarnost, ki naj bi jo za Madžarsko in njeno suverenost predstavljala Ukrajina, Magyar opozarja na nesposobnost vladajočih poskrbeti za ustrezno delovanje države in javnih storitev," je za N1 v pogovoru prek zoom povezave povedal politični analitik Zoltán Ranschburg. Tudi zato meni, da bo na tokratnih volitvah zmagal tisti, za katerega bodo volilke in volilci menili, da izpostavlja vprašanja, ki so pomembnejša in dejansko vplivajo na njihovo življenje.

Mráz: V negotovih časih Orbánova sporočila bolje učinkujejo

Da bi v normalnih razmerah Magyarjeva kampanja lahko delovala, meni Ágoston Mráz, vodja raziskovalnega inštituta Nézőpont, ki velja za inštitut blizu vladajočim. A danes niso taki časi. "V negotovih, težkih časih, ki jih je povzročila vojna v Ukrajini in Iranu, bi Orbánovo sporočilo lahko bolje učinkovalo, saj slednji poudarja svoje izkušnje in mednarodne povezave, s katerimi lahko zagotovi mir in stabilnost."

Mráz ne verjame javnomnenjskim merjenjem Mediana, Závecs inštituta in Raziskovalni center 21 (21 Kutatóközpont), ki Tiszi že nekaj mesecev kažejo med osem in 12-odstotno prednost, saj da gre za "ankete, ki jih financirajo krogi naklonjeni opoziciji". In v pisnem odgovoru navede zadnjo raziskovano Nézőponta, ki je Fideszu namerila petodstotno prednost.

Vodja omenjenega inštituta je prepričan, da ima madžarski premier zadostno rezervo in bo zmagal tudi na tokratnih volitvah, če mu bo uspelo mobilizirati 80 do 90 odstotkov volilcev, ki so zanj glasovali pred štirimi leti.

Kdo se bo še spomnil afer?

Ranschburg se strinja, da je rezultat Fidesza v veliki meri odvisen od uspešne mobilizacije volilcev, ki sicer podpirajo vladajočo stranko, a za zdaj ne kažejo volje po odhodu na volišča. "Ti predstavljajo v prihodnjih štirih tednih velik izziv za vladajočo stranko." Dodatnih nekaj glasov bi, po mnenju analitika, lahko iskali v bazenu neodločenih volivcev. Tudi Tisza ima v tem bazenu še kar nekaj rezerve, obenem pa lahko privabijo tudi volivce drugih opozicijskih strank, meni.

"Te imajo sicer minoren delež podpore, a v tej bitki bo štel vsak glas, zato ne čudi nenehno Magyarjevo ponavljanje, da bo vsak, ki bo glasoval za druge opozicijske stranke, pomagal Fideszu," je prepričan Ranschburg, ki meni, da je za Magyarja - (slednji je trenutno na že tretji in kot jo je poimenoval sam, najpomembnejši turneji po državi, kjer obiskuje tako majhne kraje in vasi kot velika mesta, op. p.) - pomembno, da v zadnjem mesecu kampanje ohranja navdušenje množice nad njim.

Manjši škandali, s katerimi želijo vladajoči škoditi tekmecu in obenem napake, ki jih delajo sami, ne bodo odločilno vplivali na odločanje volilcev, meni analitik. "Kampanja je že tako dolga in tako veliko stvari se je že zgodilo - naj samo spomnim na napoved posnetka seksualnega škandala, v katerega naj bi bil vpleten Magyar in ki ga vsi še vedno čakamo - da je vprašanje, česa sploh se bodo volivci še spomnili 12. aprila, ko bodo morali obkrožiti svojo izbiro na volilnem lističu."

Srečanja na terenu prinesejo tudi neprijetnosti

Ob vprašanju, ali je zaznati nervozo v Orbánovem volilnem štabu zaradi javnomnenjskih raziskav, Mráz skopo odgovarja, da toliko, kot je ta vidna v Magyarjevem štabu. Nasprotno je Ranschburg prepričan, da se ta kaže na različne načine že dlje časa. "Če se je v preteklih predvolilnih kampanjah Orbán v kampanjo vključil šele zadnji mesec, je že lanskega avgusta sodeloval v podkastih medijev, v katerih si do takrat niti v sanjah niso mogli predstavljati, da bo kdaj pripravljen gostovati pri njih. Enako velja za intervjuje, ki se vrstijo zadnje mesece."

Madžarski premier, ki se je v minulih mesecih z volilci srečeval v zaprtih dvoranah ali zgolj v majhnih krogih, kjer je bilo skrbno načrtovano, kdo je lahko med udeleženci - novinarji, z izjemo provladnih, so imeli le redko dostop - je ta teden napovedal turnejo po državi po vzoru Magyarja. Tudi minister za gradbeništvo in promet János Lázár - (slednji je ob premierju in zunanjem ministru Pétru Szijjártó glavna figura Fideszove kampanje, op. p.) - ima svojo turnejo po državi. "To je razumeti kot Fideszov odgovor na Magyarjeve turneje, saj v preteklosti Fideszovci niso imeli navade srečevati se z ljudi. Ne marajo soočenj!" pravi Ranschburg.

Ta, namreč, lahko prinesejo neprijetna soočenja, kar se jim dogaja, ko jim udeleženci srečanj očitajo neustrezno vodenje države in tudi politične napake, kot je tista, ko je Lázár izjavil, da bodo Intercity vlake morali čistiti Romi, saj da Madžari tega ne želijo početi, migrantov pa ni, še razlaga analitik.

Ne glede na vse težave, s katerimi se na gospodarskem in socialnem področju sooča naša vzhodna soseda, se ob spremljanju madžarskih medijev in predvsem vladajočega propagandnega stroja ni mogoče znebiti vtisa, da je njihov glavni problem Ukrajina in vpletanje v vojno, ki da jim zaradi tega grozi. Pri čemer se zdi, da vladajočim s svojimi izjavami, kot je bila tista o pošiljanju ukrajinskih vojakov na Orbanov naslov, če ne bo soglašal z odobritvijo 90 milijard evrov EU kredita Ukrajini, pomaga tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Kako razumeti ironičnost situacije?

Mráz odgovarja le, da gre za napad Zelenskega brez primere, medtem ko je Ranschburg razmišljanje o izjavi ukrajinskega predsednika zaposlovalo nekaj dni.

"Zelenski je zaradi vojne že dolgo pod pritiskom, njegova država potrebuje denar za nadaljnje vojskovanje in povsem mogoče je, da je izjavo podal v afektu. Četudi je bilo tako, je bila to politična napaka. Če jo je izrekel zavestno, sem prepričan, da je to storil zaradi notranjepolitičnih razlogov, z namenom prikazati sebe kot močnega voditelja, ki se ne bo pustil izsiljevati Orbánu."

Tako lahko gledamo na celotno stvar, če jo opazujemo z ukrajinskega zornega kota, kjer Madžarska z jasno podporo Putinu dejansko predstavlja nevarnost zanjo, saj je ena od petih najpomembnejših ruskih zaveznic. Z madžarskega vidika, dodaja analitik, je bilo na prvo žogo mogoče razumeti, da Zelenski s tem pritrjuje Orbánovemu narativu, da predstavlja Ukrajina varnostno in energetsko grožnjo Madžarski. Pa vendarle le na prvo žogo.

Orbán je del problema, ne rešitve

Ranschburg, ki meni, da je Orbán napad Zelenskega želel izkoristiti tudi za nadaljnje obtoževanje Magyarja za bruseljsko marioneto, ki jo plačuje tudi Ukrajina, pravi, da je opozicijski prvak z odzivom, Fideszovega voditelja razorožil.

"S tem, ko je dejal, da nihče ne bo napadal suverenega voditelja Madžarske, naj je to Orbán ali kdo drug, in da bi se EU morala odzvati, je Magyar dokazal, da je pripravljen braniti interese države in se zoperstaviti tudi Bruslju. Obenem je pokazal tudi, da je Orban del problema in ne del rešitve, saj se lahko še tako pritožuje, ovira postopke, a na koncu dneva ruska nafta po naftovodu Prijateljstvo (Druzhba) še vedno ne priteka do Madžarske."

In zdaj smo že pri drugem škandalu, povezanem z Ukrajino. Madžari so pred dnevi prijeli sedem Ukrajincev zaposlenih v banki Oschadbank (do danes so jih že predali Ukrajini, op. p.), ki so prevažali denar in zlato iz Avstrije v domovino. Da zlata in gotovine ne bodo predali, dokler Ukrajina ne odpre plinovoda, je dalo jasno vedeti nekaj predstavnikov madžarske vlade. Zdaj je parlament sprejel zakon, s katerim želi legalizirati ta zaseg, obenem pa, tako Ranschburg, posredno želijo prikazati, da je bil del denarja namenjen za financiranje Tisze s trditvijo, češ da so Ukrajince ujeli na eni od stranskih poti in ne na avtocesti, ki vodi v Ukrajino.

Tretji škandal je izbruhnil, ko je preiskovalni novinar Panyi Szabolcs pred dnevi objavil, da je Rusija v svoje veleposlaništvo poslala tričlansko ekipo, da bi v imenu ruske vojaške obveščevalne službe (GRU), s pomočjo dezinformacijske kampanje vplivala na madžarske volitve aprila 2026. O tem naj bi po njegovih navedbah Američani delili podatke tudi z Budimpešto.

Včeraj je o tajni dezinformacijski kampanji, ki so jo odobrili v Kremlju, s katero naj bi Orbánu pomagali obdržati se na oblasti - z navedbo dokumentov in virov - pisal tudi Financial Times.

Na ruskem veleposlaništvu so novinarjeve navedbe zanikali. Tudi Mráz pravi, da Szabolcseve zgodbe "ni jemati resno, saj za to ni predložil nobenih dokazov." Ranschburga po drugi strani omenjena zgodba ne preseneča. Preseneča ga, da so bili poslani le trije ljudje.

"Obenem se sprašujem, kaj še bi lahko ti ljudje naredili, saj vladni mediji že tako širijo rusko propagando, zato so Rusi pred leti tudi odstopili od načrta vzpostavitve delovanja ruskih državnih medijev na Madžarskem, kot je Russia Today, saj za to ni nobene potrebe."

Velika razlika je, biti problematična članica ali biti izključen iz odločanja

In zdaj še k vprašanju, ali bi Orbán, ki vlada z odloki, saj stanje izrednih razmer podaljšujejo že vse od epidemije covida, lahko odložil, preložil volitve, če bi ocenil, da bi na njih lahko izgubil? Mráz je za N1 kratek: "To so lažne novice!"

Ranschburg pa za N1 pravi, da bi v času izrednih razmer to lahko storil, pa vendarle: "Politiki ne marajo nepredvidljivih scenarijev in vedeti morate, da če boste nekaj milijonom ljudi, ki so zelo angažirani in želijo na volitve, rekli, da so volitve odpovedane in naj gredo domov, je lahko njihova reakcija zelo nepredvidljiva. Če kaj, si Orbán ne želi demonstracij, nasilja, saj bi to predstavljalo grožnjo njegovemu vladanju. Prav tako bi odložitev, preložitev volitev ali nepriznavanje rezultatov volitev pomenilo jasen obrat v diktaturo. Prepričan sem, da si Orbán ne želi zapreti vseh vrat. Velika razlika je, biti problematična članica EU ali biti povsem izključen iz odločevalskih krogov, zato je zanj bolj pragmatično, da se poskuša obdržati na oblasti po legalni poti."

Tudi strokovnjak za volilni sistem, László, ocenjuje, da je malo verjetna preložitev volitev, saj bi napoved sprožila val uličnih demonstracij brez primere; ne le v prestolnici, temveč v več mestih po državi, "in policija najbrž ne bi bila sposobna obvladati situacije".