Policist in tožilec v ukrajinski regiji Herson dan za dnem hodita od vrat do vrat in odkrivata srhljive zločine.
V opustošeno regijo Herson sta iz prestolnice Kijev prispela policist in tožilec, ki tvorita specializirano enoto za preiskovanje najbolj okrutnih zločinov. Po blatnih ulicah, mimo hiš, ki so jih poškodovali artilerijski napadi, v teh dneh iščeta tiste, ki so ostali.
Mati in hči prideta na svoje dvorišče. “Raziskujeva spolne zločine,” pojasni tožilec Oleksandr Kleshchenko.
Do začetka oktobra so to območje države zasedale ruske enote. Na dvoriščih in zelenicah ležijo pogoreli avtomobili. Na zidovih je črka “Z” – simbol, ki so ga uporabljale ruske sile.
Brazgotine vojne so tu globoke. Preiskovalci Združenih narodov so ugotovili, da je Rusija pri osvajanju Ukrajine spolno nasilje uporabljala kot orožje, namerno vojaško strategijo. Ruske vojake so celo obtožili, da so imeli pri sebi viagro. Ruske oblasti so obtožbe o vojnih zločinih v Ukrajini zavrnile.
Ekipa iz Kijeva je v dveh tednih dela v regiji Herson dokumentirala šest obtožb o spolnih napadih. Dejansko število je skoraj zagotovo veliko večje, ocenjujejo.
56-letna Tatjana pravi, da je ena od žrtev. CNN zaradi zaščite njene identitete ne navaja njenega priimka ali vasi, v kateri živi.
Po razbitem steklu ekipo popelje v hišo svojega brata, kjer sta po njenih besedah 26. avgusta skozi vrata vdrla dva ruska vojaka.
“Hodili so po sobah,” pravi. “Eden je ostal tam, drugi, ki me je posilil, pa je prišel sem. Prišel je, se malo sprehodil po sobi in me začel otipavati tukaj, v tem prostoru.”
“Rekla sem mu: Ne, ne, jaz sem prestara, da bi ti lahko kaj dala, poišči mlajša dekleta.”
Po njenih besedah jo je pritisnil na omaro in raztrgal njena oblačila. “Jokala sem in ga prosila, naj preneha, vendar brez uspeha,” pravi. “Edina misel, ki sem jo imela, je bila, da ostanem živa.”
Opozoril jo je, naj nikomur ne pove, se spominja. “Možu nisem povedala takoj,” pravi v solzah. “Ampak povedala sem svojemu bratrancu in mož je slišal. Rekel je: “Morala bi mi povedati resnico, a si molčala.”
“Bilo me je zelo sram,” priznava. Tri dni je preživela doma, preveč osramočena, da bi stopila ven. Potem pa se je, kot pravi, v izjemnem dejanju poguma soočila s poveljnikom ruskih vojakov.
“Njegov poveljnik je našel vodjo enote. Prišel je k meni in mi rekel: Strogo sem ga kaznoval, zlomil sem mu čeljust, a čaka ga še hujša kazen. Streljanje. Potem me je vprašal: “Te to moti?” Rekla sem: Ne moti me, želim si, da bi bili vsi ustreljeni.”
Čeprav tožilec Kleščenko in policist Oleksandr Svidro iščeta predvsem dokaze o spolnih zločinih, se povsod soočata z grozotami ruske agresije in okupacije.
V teh, zdaj osvobojenih vaseh je vojna poškodovala skoraj vsako stavbo. Številne hiše so zgolj še ruševine.
Na prvem postanku na dan, ko je CNN spremljal preiskovalce, v kraju Bila Krynytsya, je tožilca obkrožila množica ljudi, ki je čakala na razdeljevanje hrane.
Vas je bila za ruskimi linijami, vendar ni bila nikoli neposredno zasedena. Zbrani pravijo, da so že mesece zapuščeni, brez pomoči Rusije ali Ukrajine.
“Ali ste o škodi koga obvestili?” vpraša tožilec. “Komu bi to prijavili?” odgovori moški iz množice.
Moški iz množice preiskovalcem pove, da so ga zadržali ruski vojaki in je bil izpostavljen navidezni usmrtitvi. Kljub nezadovoljstvu vaščanov je ukrajinska protiofenziva v tem delu države okrepila upanje javnosti, da je zmaga dejansko mogoča ali da bo Kijev vsaj osvobodil ključna ruska mesta, kot je Herson.
Ukrajinske sile so od konca poletja počasi, v začetku oktobra pa v večjem obsegu, ponovno pridobivale več sto kvadratnih kilometrov ozemlja, ki je bilo od prvih dni invazije v rokah Rusije.
V Tverdomedovem mati in hči Kleščenku povesta, da nista slišali za noben spolni zločin v njunem zaselku. Njuna soseda, 71-letna Vera Lapušnjak, neutolažljivo joka. Pravi, da so bili Rusi ob prihodu prijazni.
“Rekli so, da so nas prišli zaščitit,” se spominja. “Toda pred kom in zakaj – nismo vedeli.”
Pred več kot 30 leti je ovdovela – njen mož je umrl v nesreči z motorjem – njen sin pa se je kmalu po ruski invaziji 24. februarja pridružil vojski. Za odhod se je odločila približno tri mesece po tem, ko so ruske enote zasedle njeno vas.
Mesece pozneje, ko je ukrajinska vojska v bliskoviti protiofenzivi osvobodila njeno vas, se je vrnila. Zaradi obstreljevanja je bila njena streha poškodovana.
“Ne vem, kje naj zdaj spim,” pravi v solzah. “Ni oken ali vrat. Spim kot brezdomka.”
Novinarski ekipi pokaže notranjost. Strop v njeni spalnici se je popolnoma zrušil. Svojo posteljo je preselila v edino sobo, ki ima še nepoškodovano okno.
Ob sončnem zahodu ob koncu dolgega dneva ekipa z dvema članoma prispe v vas Novovoznesens’ke, kjer sta odkrila še dva primera posilstva, domnevno s strani ruskih vojakov. Naslednji dan se vrneta v Kijev, da bi predložila svoje ugotovitve.
Seveda bo veliko teh obtožb nemogoče dokazati, za mnoge ni niti osumljencev. Ekipa zaenkrat vlaga poročila, preiskovalci pa nadaljujejo svoje delo v upanju, da bodo v prihodnosti lahko tudi obtožili storilce.
Združeni narodi pravijo, da so v Ukrajini preiskali primere “spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola” nad osebami, starimi od 4 do 82 let. Po podatkih ZN je bilo do septembra sproženih 43 kazenskih postopkov.
Policist Svidro pravi, da je večina primerov spolnega nasilja neprijavljenih in priznava, da to delo terja svoj davek. “To je psihološko težko,” pravi. “Razumeš, da je vsaka oseba v stiski. Vendar je to pomembno delo.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
