V spominskem centru v Potočarih pokopali še sedem žrtev genocida v Srebrenici

Predsednica združenja Mater Srebrenice Munira Šubašić je na spominski slovesnosti ob 30. obletnici genocida opozorila, da se svet ni naučil ničesar. "Če nas imate radi, če ste se pokesali, ker niste storili ničesar, zakaj nas ne sprejmete v Evropo, v Nato? Mi tja sodimo, ne pripadamo temi, temveč prihodnosti," je dejala in pozvala h kaznovanju zločincev in zaščiti človeštva.

Opozorila je pred delitvami. "Evropa, zbudi se! 21. stoletje je. Namesto pravice se je začel prebujati fašizem," je opozorila.

Vodja organizacijskega odbora Hamdija Fejzić in namestnik župana Srebrenice pa je poudaril, da je civilizacija pred 30 leti padla na izpitu človečnosti. "30 let živimo z resnico o genocidu in poslušamo laži. Ne bomo pokleknili," je dejal po poročanju sarajevskega portala.

"Branimo pravice, za katere so bili prikrajšani"

Evropska komisarka za širitev Marta Kos je ob poklonu žrtvam izpostavila dolžnost, da se spominjamo genocida in zoperstavljamo sovraštvu, zanikanju genocida in poveličevanju vojnih zločincev. "Nismo pozabili. Nikoli ne bomo," je poudarila in genocid označila za globoko brazgotino v zgodovini Evrope. "Počastimo žrtve Srebrenice tako, da branimo pravice, za katere so bili prikrajšani," je dejala pred zbranimi v bivši tovarni akumulatorjev.

Ob političnih in verskih predstavnikih Bosne in Hercegovine ter številnih predstavnikih držav, EU in ZN, je med navzočimi tudi slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Slovesnosti se udeležuje tudi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa, pomočnica generalnega sekretarja ZN za politična in mirovna vprašanja Rosemary Di Carlo, glavni tožilec mehanizma ZN za mednarodna kazenska sodišča Serge Brammertz ter visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Christian Schmidt.

Pokopali še sedem žrtev genocida

Po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa se že od zgodnjih jutranjih ur na pokopališču v spominskem centru zbira na tisoče ljudi, da bi se poklonili svojim najbližjim.

Tam so danes pokopali posmrtne ostanke še sedmih žrtev genocida, ki so jih identificirali v zadnjih 12 mesecih. Obreda se je udeležila nepregledna množica ljudi v belem, žalujočih svojcev in drugih, ki naj bi jih bilo po poročanju tujih tiskovnih agencij več deset tisoč.

Pred tem so se v prostoru nekdanje tovarne akumulatorjev več kot 8.000 bošnjaškim žrtvam, ki so jih julija 1995 ubile enote vojske Republike Srbske, poklonili številni visoki predstavniki.

V Potočare je v četrtek zvečer prispelo tudi več kot 6.000 ljudi, ki so se udeležili pohoda miru oziroma v treh dneh prehodili pot, na kateri je na t. i. maršu smrti julija 1995 okoli 15.000 Bošnjakov iz Srebrenice po padcu te enklave poskušalo priti do ozemlja pod nadzorom vojske BiH pri Tuzli. Takrat jih je preživela samo tretjina.

Osrednja spominska slovesnost in verski obred s pokopom tako kot vsako leto potekata na dan, ko so enote vojske Republike Srbske pod poveljstvom Ratka Mladića 11. julija 1995 zavzele Srebrenico, ki je bila takrat varovano območje Združenih narodov, in začele množične poboje Bošnjakov.

Do 19. julija so jih pobile več kot 8.000, večinoma moških in dečkov, okoli 25.000 žensk, otrok in starejših oseb pa so z avtobusi in tovornjaki prepeljali na območje pod nadzorom vojske BiH.

V spominskem centru je bilo do danes pokopanih 6.765 žrtev genocida, 250 pa na željo svojcev na pokopališčih po državi. Posmrtne ostanke približno tisoč žrtev še iščejo.

Danes se žrtev genocida spominjamo tudi v Evropi z evropskim dnevom spomina, v svetu pa z lani razglašenim mednarodnim dnevom spomina na genocid v Srebrenici. Dan žalosti je danes v Federaciji BiH, v drugi entiteti BiH Republiki Srbski, kjer leži Srebrenica, pa ne, saj oblasti v Banjaluki tako kot v Beogradu srebreniškega genocida ne priznavajo.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je danes na omrežju X v imenu državljanov Srbije izrazil sožalje družinam bošnjaških žrtev "grozljivega zločina v Srebrenici" in izrazil prepričanje, da se podoben zločin ne bo nikoli več ponovil. "Preteklosti ne moremo spremeniti, moramo pa spremeniti prihodnost," je zapisal v angleščini.