Menu Item
V skrbeh, da bo Trump prevzel (popoln) nadzor nad mirovnimi pogajanji o končanju vojne v Ukrajini, se bodo voditelji večjih držav EU že jutri sešli na izrednem zasedanju v Franciji. V Pariz tudi britanski premier, ki namerava "delati na tem", da zavezništvo med Evropo in ZDA "ostane trdno". Po tem, ko je Trump v sredo sporočil, da drvi v pogajanja o končanju vojne v Ukrajini, se je Evropa znašla v šoku. Signalov, da Trump evropskih držav ne namerava povabiti za pogajalsko mizo, čeprav gre za vojno na evropskih tleh, namreč ni malo. Še bistveno več pa je v isti sapi ameriškega poudarjanja, da morajo evropske članice za zagtavljanje kolektivne obrambe bolj odpreti svoje denarnice.
Po tem, ko sta se ameriški in ruski predsednik Donald Trump in Vladimir Putin sredi tedna slišala po telefonu, so se ta vikend zlasti na varnostni konferenci v Münchnu stvari odvijajo z veliko hitrostjo. Mestoma je bilo navzen lahko videti celo, da nekoliko kaotično. Med drugim je v obtoku veliko interpretacij in informacij, zelo malo pa jih je za zdaj potrjenih tudi uradno.
Trump je po pogovoru s Putinom v sredo namreč sporočil, da se bodo mirovna pogajnja predvidoma v Savdski Arabiji o končanju vojne v Ukrajini začela kmalu, s čimer je Evropo naravnost šokiral jo pahnil v enega najbolj kaotičnih tednov v zadnjem času.
Kot v svoji analizi piše BBC, se krešeta dva pogleda: prvi je, da je treba še naprej podpirati ukrajinski boj proti Rusiji, saj da se bo Rusija slej kot prej gospodarsko in vojaško izčrpala, po tem pa bo tudi pogajalski položaj Ukrajine mnogo močnejši. Drugi pa, da Trump za to nima potrpljenja, zato drvi v pogovore o končanju vojne, kar pa je, piše BBC, “nova in nezaželena realnost” tako za Evropo kot za Ukrajino.
Prva srečanja ZDA in Rusije že prihodnji teden?
Reuters in AFP zdaj sklicujč se na ameriške vire poročata, da se bodo visoki predstavniki ZDA in Rusije v Savdski Arabiji sestali že prihodnji teden (v tej fazi brez Ukrajine) in začeli pripravljati teren za srečanje Trumpa in Putina, ki naj bi po teh informacijah sledilo že konec meseca.
O tem, kakšen bi bil lahko mirovni sporazum, kaj bi se denimo zgodilo z zasedenimi ozemlji v Ukrajini, ni zanesljivih in potrjenih infomacij. Je pa ameriški obrambni minister Pete Hegseth ta teden v Bruslju dejal, da ZDA ne vidijo članstva Ukrajine v Natu kot del rešitve konflikta in da vrnitev Ukrajine na meje pred letom 2014 ni uresničljiva.
Poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski je medtem na varnostni konferenci razkril, da ga je ameriška stran seznanila s pogajalsko taktiko, da ta “daje upanje”, čeprav je “neobičajna”.
“Ne s pritoževanjem, ampak s konkretnimi predlogi”
Vprašanje, ki v Evropi povzroča nervozo, je, ali je res mogoče, da bi se Trump in Putin o končanju vojne v Ukrajini, ki traja že tri leta, dogovorila sama? Torej brez Ukrajine in brez evropskih držav, čeprav je vojna v Ukrajini konflikt na evropskih tleh.
Trumpov odposlanec za Rusijo in Ukrajino Keith Kellogg je sicer v Münchnu dejal, da bo Ukrajina v mirovna pogajanja vključena, a ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski poudarja, da ima načrt za končanje vojne tudi sam, da pa bi ga rad pred začetkom pogajanj z Rusijo najprej uskladil s strateškimi partnerji.
Torej tako z evropskimi partnerji (ki jih med drugim kliče k ustanovitvi evropske vojske) kot z uradnim Washingtonom, s katerim se Zelenski po poročanju več zahodnih medijev pogaja tudi o tem, da dosedanjo ameriško vojaško in finančno pomoč “poplača” z ameriškim dostopom do polovice ukrajinskih redkih zemeljskih surovin.
V intervjuju za CNN, ki ga je Zelenski dal na varnostni konferenci v Münchnu, je povedal, da mu ni bilo všeč, da je Trump o pogajanjih za končanje vojne najprej govoril s Putinom in šele nato z njim. Poudaril je še, da Trump v pogovoru z njim pred nekaj dnevi niti enkrat ni omenil, da bi za pogajalsko mizo sedela tudi Evropa. “To veliko pove,” je dejal Zelenski za CNN.
V to smer gre tudi izjava Keitha Kellogga na varnostni konferenci v soboto, ko je dejal, da se bodo ZDA z Evropo posvetovale, a da bo Evropa na koncu iz pogovorov med Rusijo, Ukrajino in ZDA izključena. “Svojim evropskim prijateljem bi rekel: vključite se v razpravo, ne s pritoževanjem, da bi lahko sedeli za mizo, ampak s konkretnimi predlogi, idejami in povečajte obrambne izdatke,” je povedal Kellogg.
Takojšnji izredni vrh v Parizu
Nobena novost ni, da Trump od evropskih članic zveze Nato pričakuje, da bodo začele za kolektivno obrambo prispevati bistveno več denarja. Pedsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je države članice EU že pozvala k povečanju obrambnih izdatkov in v govoru na varnostni konferenci ta konec tedna tudi napovedala, da jim bo Evropska komisija pri tem omogočila odstopanje od evropskih proračunskih pravil.
Kakšen naj bo odziv evropskih držav na Trumpovo stiskanje stare celine, so se že danes v bavarski prestolnici usklajevali zunanji ministri držav članic EU, ki se udeležujejo varnostne konference. Sestanek je sklicala visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Kaja Kallas, po besedah Tanje Fajon za N1 je bil namen sestanka “izmenjava pogledov o vseh informacijah, ki v zadnjih dneh prihajajo iz Washingtona, Moskve in Kijeva”.
“Evropa ostaja enotna v svoji podpori Ukrajini in krepitvi svoje lastne varnosti,” je na družbenem omrežju X sporočila Kaja Kallas. In napovedala: “Kmalu bomo pripravili nove pobude, s katerimi bomo to nadaljevali.”
Že jutri pa se bodo na pobudo francoskega predsednika Emmanuela Macrona v Parizu na izrednem srečanju sešli voditelji Francije, Nemčije, Poljske, Italije, Španije ter Danske, ki naj bi zastopala tudi baltske in skandinavske države. Na izredno srečanje pridejo tudi tudi generalni sekretar Nata Mark Rutte, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednik Evropskega sveta Antonio Costa in britanski premier Keir Starmer, ki je med drugim dejal, da bo Velika Britanja “delala na tem”, da zavezništvo med Evropo in ZDA ostane trdno.
Da v tem trenutku ni, je dala vedeti tudi slovenska ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon, ki je za N1 dejala: “Geopolitično okolje je trenutno zelo nepredvidljivo, tudi zavezniki morda niso na isti ravni kot nekoč, zato obstaja velika grožnja, da pravila moči zmagujejo nad močjo pravil. Če se nam zgodi, da bo prevladala moč, bo to za nas velik izziv.”
Fajon je še povedala, da sta Evropa in Ukrajina že večkrat dali jasno vedeti, da do mirovnega dogovora brez vključenosti Evropske unije in Ukrajine ne more priti. Enako je poudaril slovenski premier Robert Golob in dodal, da od ameriških zaveznikov pričakuje, da bo rešitev glede premirja sprejemljiva tudi za ukrajinski narod, ki “z nami deli iste vrednote in isto željo po svobodi”.
Več evropskih voditeljev tudi poudarja, da je Evropi v zadnjih letih manjkal posebni odposlanec za Ukrajino, ki bi moral biti oseba, ki bi jo spoštovali in resno jemali v Kijevu, Moskvi, Washingtonu in evropskih prestolnicah.
Iz dokumenta, ki ga je ekskluzivno dobil na vpogled Reuters, pa izhaja, da so ZDA pred nekaj dnevi svojim evropskim zaveznicam poslale vprašalnik o tem, kaj potrebujejo od ZDA, da bi bilo mogoče Ukrajini jamčiti varnost. Med drugim je v dopisu tudi vprašanje, katere države bi bile pripravljene v Ukrajino napotiti svoje vojake kot del mirovnih sil in ali bi lahko bile te organizirane pod evropskim poveljstvom.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje