Menu Item
Ameriški predsednik Donald Trump je po telefonu spregovoril z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom. Kot je ob tem sporočil Trump, sta se v "dolgem in produktivnem" pogovoru dogovorila o takojšnjem začetku mirovnih pogajanj. Predsednika naj bi se tudi srečala v Savdski Arabiji. Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je ob tem v Bruslju poudaril, da ZDA ne vidijo članstva Ukrajine v Natu kot del rešitve konflikta. Meni sicer tudi, da vrnitev Ukrajine na meje pred letom 2014 ni uresničljiva.
“Pravkar sem opravil dolg in zelo produktiven pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom,” je sporočil ameriški predsednik Donald Trump. Kot je na družbenem omrežju Truth social med drugim pojasnil Trump, sta se s Putinom dogovorila, da bosta Rusija in ZDA nemudoma začeli mirovne pogovore o Ukrajini. Trump je sicer kasneje napovedal, da bo srečanje med njim in Putinom najverjetneje potekalo v Savdski Arabiji.
Trump je ob tem dodal, da za zdaj še ni jasno, kdaj točno se bosta srečala, a da bo to v “ne tako oddaljeni prihodnosti”. Pred tem so sicer zainteresiranost, da bi organizirali srečanje, izrazile tudi Srbija, Švica in Slovaška.
Kot je po pogovoru s Putinom dejal Trump, sta se namreč z ruskim predsednikom strinjala, da je bilo v vojni ubitih preveč ljudi, zato jo je treba končati.
Ameriški predsednik je še sporočil, da je za vodenje pogajanj prosil državnega sekretarja Marca Rubia, direktorja Cie Johna Ratcliffa, svetovalca za nacionalno varnost Michaela Waltza ter veleposlanika in posebnega odposlanca Steva Witkoffa. Trump se je ob tem zahvalil ruskemu predsedniku za pogovor in izpustitev ameriškega učitelja Marca Fogla ter izrazil prepričanje, da bodo pogajanja uspešna.
Kot so še sporočili iz Kremlja, sta se predsednika strinjala, da je “napočil čas za sodelovanje”. Putin in Trump sta se po besedah tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova dogovorila tudi “za nadaljnje osebne stike, vključno z organizacijo osebnega srečanja” in dodal, da je Putin povabil Trumpa v Moskvo.
Kot so sporočili iz urada ukrajinskega predsednika, je Trump o pogovoru s Putinom že obvestil tudi Volodimirja Zelenskega. “Nihče si ne želi miru bolj kot Ukrajina,” je na omrežju X sporočil Zelenski in dejal, da z ZDA načrtujejo nadaljnje korake za končanje ruske agresije in zagotovitev trajnega in zanesljivega miru. Ukrajinski predsednik je ob tem pojasnil, da sta se s Trumpom dogovorila za nadaljevanje pogovorov.
Donald Trump je medtem pogovor z ukrajinskim kolegom označil za zelo uspešnega in napovedal nadaljevanje pogovorov z ukrajinskimi oblastmi na prihajajoči münchenski varnostni konferenci. Ob tem je izrazil upanje, da bodo rezultati omenjenega srečanja pozitivni.
“Čas je, da ustavimo to nesmiselno vojno, v kateri je prišlo do množičnih in povsem nepotrebnih smrti,” je še zapisal Trump.
Na pogovor med Trumpom in Putinom so se medtem odzvali nekateri zunanji ministri članic Evropske unije. Francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot je namreč opozoril, da v Ukrajini ne bo pravičnega in trajnega miru brez sodelovanja Evropejcev.
Da mora pri pogajanjih sodelovati tudi Kijev, pa sta dodala njegova nemška kolegica Annalena Baerbock in španski kolega Jose Manuel Albares Bueno. Prepričana sta namreč, da je le tako mogoče sprejeti odločitve o Ukrajini. Albares Bueno je izpostavil, da je Ukrajina suverena država z demokratično izvoljeno vlado in da “o ničemer, kar vpliva na evropsko varnost – in ruska agresija proti Ukrajini je neposredna grožnja evropski varnosti – ni mogoče odločati brez Evrope”. Baerbock pa je medtem vztrajala, da mora Evropa ostati enotna.
Poljski zunanji minister Radoslaw Sikorskia je ob tem ocenil, da je treba okrepiti podporo Ukrajini, in se zavzel za “tesno čezatlantsko sodelovanje”.
Obrambni minister ZDA o članstvu Ukrajine v Natu: Tega ne vidimo kot del rešitve
Da se mora vojna v Ukrajini končati, je medtem na srečanju kontakte skupine v Bruslju dejal tudi ameriški obrambni minister Pete Hegseth in opozoril, da “ZDA ne verjamejo, da je članstvo Ukrajine v Natu realističen izid dogovorjene rešitve”. Da članstvo v Natu ne bi bilo praktično za Kijev je poudaril tudi Trump.
Kot je ob tem za CNN pojasnil neimenovani uradnik EU, tudi mnogi v Natu ne verjamejo, da se Ukrajina lahko pridruži zavezništvu, a da za razliko od Hegsetha, tega ne bodo priznali javno. Na besede ameriškega obrambnega ministrstva so se medtem odzvali številni nekdanji uradniki administracije Joeja Bidna, češ da je Hegseth s tem izgubil dragocene vzvode pri pogajanjih z Rusijo.
“Pravkar so se odpovedali enemu od glavnih vzvodov, še preden so se pogajanja sploh začela,“ je na omrežju X dejal nekdanji tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Matthew Miller.
Po besedah Hegsetha je doseganje miru v Ukrajini “glavna prednostna naloga” ameriškega predsednika Donalda Trumpa. ZDA se zavzemajo za čimprejšnje končanje uničujoče vojne v Ukrajini in za vzpostavitev trajnega miru, predpogoj za to pa je po njegovih besedah “realna ocena stanja na bojišču”.
“Vendar moramo začeti s spoznanjem, da je vrnitev na ukrajinske meje izpred leta 2014 nerealističen cilj. Prizadevanje za ta iluzorni cilj bo samo podaljšalo vojno in povzročilo več trpljenja,” je dodal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa. Kot poroča CNN, bi se s Hegsethom, da vrnitev Krima Ukrajini ni realna, strinjale tudi mnoge Natove zaveznice. Tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski namreč vrnitve Krima ni navedel kot enega od predpogojev za mirovna pogajanja.
Preobrat ameriške politike do Ukrajine
Izjave novega ameriškega obrambnega ministra so sicer doslej najjasnejši kazalnik stališča Trumpove administracije o vojni v Ukrajini in o tem, kaj bi lahko vključeval mirovni načrt za končanje konflikta. ZDA so sicer v času Bidnove administracije veljale za največjo podpornico Ukrajine, a je Donald Trump še pred prevzemom oblasti napovedal, da bo občutno zmanjšal dobavo ameriške pomoči.
Izjave ameriškega obrambnega ministra tako predstavljajo oster preobrat ameriške politike v primerjavi s tisto v času Joeja Bidna. Prejšnja vlada je namreč obljubljala, da bo Ukrajino podpirala, dokler bo to potrebno.
Morebitno znatno zmanjšanje ameriške podpore Ukrajini je medtem napovedal tudi Pete Hegseth, ki vztraja, da bodo morale evropske države zdaj zagotoviti „levji delež“ pomoči Kijevu. Minister je ob tem še zagotovil, da ZDA ostajajo zavezane Natu in obrambnemu partnerstvu z Evropo, pri tem pa poudaril, da bodo morale evropske zaveznice povečati obrambne izdatke.
Kot je opozoril, ZDA “ne bodo več tolerirale neuravnoteženega odnosa” s svojimi zavezniki. “Zagotavljanje evropske varnosti mora biti imperativ za evropske članice Nata,” je po poročanju AFP še dejal Hegseth na srečanju kontaktne skupine, ki usklajuje vojaško podporo Ukrajini, tokratnemu srečanju pa prvič predseduje Velika Britanija.
Hegseth izključil napotitev ameriških sil v Ukrajino
Kot je ob tem dodal Hegseth, si ZDA sicer želijo “suvereno in uspešno Ukrajino”, vendar se soočajo tudi z drugimi varnostnimi grožnjami vzdolž svoje meje in v Tihem oceanu. Trajni mir za Ukrajino pa mora po besedah ameriškega obrambnega ministra vključevati trdna varnostna jamstva, ta pa morajo podpirati “sposobne evropske in neevropske sile”.
ZDA v okviru morebitnega mirovnega dogovora ne bodo poslale vojakov v Ukrajino. “Da smo jasni, kot del kakršnihkoli varnostnih jamstev v Ukrajino ne bodo napoteni ameriški vojaki,” je zatrdil ob svojem prvem obisku na sedežu Nata po nastopu položaja.
Hegseth je prav tako izključil napotitev enot v okviru Natove misije. “Če so te enote na neki točki napotene v Ukrajino kot mirovne sile, bi morale biti napotene kot del misije zunaj Nata in ne bi bile zajete pod okriljem 5. člena,” je dejal Hegseth, pri čemer se je skliceval na Natov člen o vzajemni obrambi.
Minister je še zagotovil, da ZDA ostajajo zavezane Natu in obrambnemu partnerstvu z Evropo, pri tem pa poudaril, da bodo morale evropske zaveznice povečati obrambne izdatke. Kot je opozoril, ZDA “ne bodo več tolerirale neuravnoteženega odnosa” s svojimi zavezniki.
“Zagotavljanje evropske varnosti mora biti imperativ za evropske članice Nata,” je po poročanju AFP še dejal Hegseth na srečanju kontaktne skupine, ki usklajuje vojaško podporo Ukrajini, tokratnemu srečanju pa prvič predseduje Velika Britanija.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje