V javnost so pricurljale nove informacije o aferi nekdanjega predsednika Združenih držav Amerike (ZDA) Donalda Trumpa. Njegov nekdanji uslužbenec je agentom FBI dejal, da je Trump po prejemu sodnega poziva – v katerem so od njega zahtevali vrnitev vladnih dokumentov – zaposlenim naložil, naj del dokumentacije preselijo v njegovo rezidenco na Floridi. Prav tako ima FBI nadzorne posnetke, ki potrjujejo pričevanje uslužbenca, to pa predstavlja enega ključnih obremenilnih dokazov zoper nekdanjega republikanskega predsednika, piše Washington Post.
Po besedah nekdanjega uslužbenca Donalda Trumpa je nekdanji predsednik Združenih držav Amerike (ZDA) po prejemu vladnega poziva, naj vrne dokumente, od svojih zaposlenih zahteval, naj škatle z vladnimi dokumenti preselijo v njegovo rezidenco na Floridi, je v sredo poročal Washington Post.
Časnik piše, da pričevanju zaposlenega pritrjujejo tudi posnetki nadzornih kamer, ki so že v rokah zveznih agentov. To pa, da predstavlja enega ključnih dokazov o morebitnem oviranju pravosodja s strani Trumpa.
Nekdanji uslužbenec v rezidenci Mar-a-Lago je med zaslišanjem FBI sprva sicer večkrat zanikal, da bi kadarkoli bil v stiku z dokumenti z občutljivo vsebino, a je pred kratkim prišlo do preobrata. Zveznim agentom je priznal, da je na Trumpovo zahtevo premikal škatle z vladnimi dokumenti.
Ministrstvo za pravosodje zadeve še ni komentiralo, so se pa odzvali v štabu Trumpa. Njegov tiskovni predstavnik Taylor Budowich je prst uperil v administracijo aktualnega predsednika Joeja Bidna, rekoč, da so imeli drugi predsedniki dovolj časa za pregled dokumentacije. “Vsakemu drugemu predsedniku je bil pri upravljanju dokumentov dodeljen čas in spoštovanje, saj ima predsednik najvišjo pristojnost, da razvrsti dokumentacijo in določi, katero gradivo mora biti tajno,” je za Post strnil Budowich.
Spomnimo, da je FBI 8. avgusta na Trumpovem posestvu Mar-a-Lago v Palm Beachu opravil preiskavo in zasegel več kot 11.000 dokumentov, med njimi približno 100 dokumentov, označenih z oznako zaupno. Odkar je odjeknila novica o preiskavi njegovega ravnanja z dokumenti, je Trump dosegel imenovanje posebnega neodvisnega strokovnjaka za pregled gradiva in zaprosil vrhovno sodišče, naj posreduje v sporu o tem, kateri dokumenti naj spadajo v njegovo pristojnost.
Trump je sicer pod drobnogledom pravosodnih organov zaradi različnih domnevnih kaznivih dejanj. Med drugim je generalni državni tožilec zvezne države New York nedavno vložil civilno tožbo, v kateri Trumpa in tri njegove že odrasle otroke obtožuje goljufije in zavajanja pri pripravi finančnih poročil družinskega nepremičninskega podjetja.
Pisateljica Trumpa toži zaradi obrekovanja, sledi še ena tožba zaradi posilstva
Ameriški zvezni sodnik Lewis Kaplan je v sredo razsodil, da bo moral Trump prihodnji teden pod prisego odgovarjati na vprašanja v postopku tožbe zaradi obrekovanja. To je proti njemu vložila ameriška pisateljica, ki ga je pred tem obtožila posilstva, Trump pa je njo nato označil za lažnivko, povzema STA.
Trumpa toži newyorška pisateljica E. Jean Carroll, ki trdi, da jo je 30 let nazaj spolno napadel oziroma posilil v garderobi luksuzne trgovine na Manhattnu. Trump jo je označil za lažnivko, nakar ga je doletela tožba zaradi obrekovanja, ki se ji je lahko izogibal, dokler je bil na položaju predsednika, kasneje pa je poskušal s postopkom zavlačevati.
Sodnik Kaplan je odločil, da je bilo tega preveč in tožba se mora nadaljevati glede na to, da je tožnica stara 78 let, toženi pa 76 let. “Obtoženemu se ne sme dovoliti, da zavlačuje,” je sporočil sodnik, ki je pokazal, da mu je tega dovolj. “Njegovo obnašanje nima opravičila, saj skuša zavlačevati od samega začetka,” je dejal sodnik. Za lažnivko, ki da ni njegov tip, je Trump Carroll označil leta 2019, ko je bil na položaju predsednika ZDA in njegovi odvetniki trdijo, da je zaradi tega imun pred tožbo. Odvetniki skušajo uveljaviti tudi idejo, da je bil Trump v času izjave zvezni uslužbenec in je govoril v skladu s svojimi uradnimi dolžnostmi, zaradi česar da Carroll toži celotno zvezno vlado ZDA.
Zvezno prizivno sodišče je avgusta ugotovilo, da je bil Trump takrat res zvezni uslužbenec, vendar pa je zaprosilo za dodatno pravno mnenje, ali je bila izjava v okviru njegovih delovnih nalog. Pred prizivnim sodiščem je bilo na Trumpovi strani pravosodno ministrstvo sedanje demokratske vlade, ker ščiti ustanovo predsednika ZDA.
Carroll namerava novembra vložiti še eno tožbo proti Trumpu zaradi posilstva po newyorškem državnem zakonu, ki je bil sprejet v času krepitve gibanja Jaz tudi proti vplivnim moškim, ki so nekaznovano zlorabljali ženske in se izvlekli zaradi zastaranja primerov. Newyorški zakon sedaj vsem žrtvam, ki niso mogle tožiti zaradi preteka zastaralnega roka, to omogoča.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje