Menu ItemTočno opoldne so se v Sarajevu oglasile sirene. Številni meščani so na cestah ustavili vozila in izstopili iz njih ter se na ta način poklonili žrtvam genocida v Srebrenici, v katerem so sile bosanskih Srbov pred 28 leti v samo nekaj dneh ubile več kot 8.300 Bošnjakov. Poklonili so se tudi v Mostarju, kjer je moški brez aplavza skočil s tamkajšnjega mosta.
Na posnetkih je videti meščane, ki so ob zvoku siren ustavili in izstopili iz vozil ter se poklonili žrtvam. “Avtomobili stojijo, meščani so tiho,” je ob tem pripisal na Twitterju Radio Sarajevo. Ustavili so se tudi številni mimoidoči na ulicah.
Poklonili so se tudi v Mostarju, kjer je moški s tamkajšnjega znanega mosta ob 11.07 skočil, občinstvu pa mu ni zaploskalo.
V Srebrenico se je med vojno v BiH (1992-1995) zateklo skoraj 30.000 Bošnjakov iz vse BiH, potem ko so Združeni narodi mesto aprila 1993 razglasili za varovano območje. Sile bosanskih Srbov pod poveljstvom Ratka Mladića in Radislava Krstića so kljub temu ofenzivo na Srebrenico, ki so jo varovale maloštevilne nizozemske modre čelade, začele 9. julija 1995, vanj pa vkorakale 11. julija. Do 19. julija 1995 so ubili več kot 8.000 zajetih Bošnjakov, kakih 25.000 žensk, otrok in starejših oseb pa so nasilno pregnali na območje pod nadzorom bošnjaških sil. Ta pokol je Meddržavno sodišče v Haagu označilo za genocid.
V Potočarih spominska slovesnost
V spominskem centru v Potočarih je potekala spominska slovesnost, na kateri so pokopali tudi 30 žrtev genocida. Med danes pokopanimi žrtvami je najmlajši 15-letnik, najstarejši pa 65-letni moški.
Pokopali so tudi posmrtne ostanke očeta in sina. Z njimi so v spominskem centu v Potočarih pokopanih skupno 6.752 žrtev genocida, saj se nekateri svojci odločijo tudi za pokop izven centra.
Gre sicer za posmrtne ostanke, ki so jih našli v več množičnih grobiščih, v katera so pripadniki vojske Republike Srbske prekopavali trupla, da bi skrili sledi svojih zločinov. Zaradi te prakse še vedno pogrešajo okoli tisoč žrtev genocida.
Več tisoč ljudi na spominski slovesnosti
Spominske slovesnosti se je udeležilo več tisoč ljudi ter številni visoki politični predstavniki. Med drugim se je je udeležil tudi visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Christian Schmidt, ki je v dneh pred obletnico napovedal odločno ukrepanje proti tistim, ki genocid v Srebrenici zanikajo. Na slovesnosti pa je poudaril, da je spominjanje na genocid v Srebrenici moralna dolžnost vseh, “sploh pa mednarodne skupnosti, ki pred 28 leti ni dala svojega prispevka k pravici”.
Opozoril je še na nevarnost zanikanja genocida v Srebrenici in pozval k pravni obravnavi tistih, ki ga zanikajo. Ob tem je napovedal, da bo v kontekstu zakonodaje, ki jo je uvedel njegov predhodnik Valentin Inzko, najverjetneje razširil zakon o prepovedi zanikanja genocida. “Moramo razširiti zakonske odredbe, po katerih storilci vojnih zločinov, obsojeni storilci, ne bodo imeli pravice do javnih funkcij,” je še dejal po poročanju portala Fokus.ba.
K temu, da se genocida v Srebrenici ne sme nikoli pozabiti, so pozvali tudi drugi udeleženci današnje slovesnosti. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan pa je v videosporočilu dejal tudi, da Turčija ne bo dovolila, da se ponovi kaj takšnega.
Prav tako je bil med udeleženci tudi predsednik srbske entitete Republike Srbske Milorad Dodik, ki tako kot uradni Beograd zanika genocid in trdi, da je bil tam storjen “hud zločin”.
Komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović je prav zaradi tega zanikanja ocenila, da je čas, da se 11. julij razglasi za mednarodni dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici. To, da je bil tam storjen genocid, namreč “ni mnenje, temveč zgodovinsko dejstvo, ki so ga pravno ugotovili Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, Meddržavno sodišče in nacionalna sodišča”. S tem bi mednarodna skupnost pokazala, da je na strani resnice, je dejala. Za okoli 50 obsojencev so sicer sodišča zaradi tega genocida izrekla več kot 700 let zapora.
Generalna direktorica za Evropo v službi za zunanje zadeve Evropske unije Angelina Eichhorst je v svojem imenu in imenu visokega predstavnika EU Josepa Borrella v Potočare prišla s sporočilom, da se kaj takšnega, kot je genocid v Srebrenici, ne sme nikoli več ponoviti niti se ne sme pozabiti.
V državah članicah Evropske unije pa je danes evropski dan spomina na žrtve genocida.
Žrtvam genocida so se tako kot že vrsto let tudi letos poklonili na pohodu miru, na katerem je letos okoli 3.000 ljudi prehodilo sto kilometrov dolgo pot, po kateri je na t. i. maršu smrti okoli 15.000 večinoma moških po padcu enklave skušalo priti do osvobojenega ozemlja pri Tuzli.
EU obsoja zanikanje genocida: Spravo lahko gradimo le na resnici
Spravo je mogoče graditi samo na resnici, miru in pravici, zanikanja genocida, zgodovinskega revizionizma ter čaščenja vojnih zločincev pa ne smemo tolerirati, sta še pred slovesnostjo poudarila visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell in evropski komisar za širitev Oliver Varhelyi.
“Evropa se spominja svoje odgovornosti in nezmožnosti, da bi zaščitila. Danes, ko na evropski celini znova divja vojna, se zavezujemo, da bomo bolje branili mir in varovali življenja,” sta v ponedeljek zvečer v izjavi zapisala Borrell in Varhelyi.
Izpostavila sta, da je bila pred 28 leti spisana ena najtemnejših zgodb evropske zgodovine, ter da EU deli bolečino in žalost s sorodniki in prijatelji vseh žrtev genocida v Srebrenici. V državah članicah EU je sicer danes evropski dan spomina na žrtve tega genocida.
Ob tem sta Borrell in Varhelyi potrdila podporo Bosni in Hercegovini in zavezanost Evropske unije njeni suverenosti, neodvisnosti ter ozemeljski celovitosti. “Prihodnost Bosne in Hercegovine kot države kandidatke je znotraj Evropske unije,” sta dodala.
“Spravo lahko gradimo samo na resnici, miru in pravici, medtem ko ne smemo tolerirati zanikanja genocida, zgodovinskega revizionizma in čaščenja vojnih zločincev,” sta še zapisala predstavnika EU, ki sta obenem spomnila civilne in politične voditelje v BiH, da morajo delati skupaj, da bi lahko zgradili boljšo prihodnost za vse generacije.
Bećirović: “faktorji, ki so privedli do genocida, spet grozijo”
Tudi član predsedstva BiH Denis Bećirović je po poročanju sarajevskega portala Klix.ba v Potočarih izpostavil potrebo po negovanju spomina ter nasprotovanju kulturi laži in zanikanja genocida.
Ob tem je opozoril, da “faktorji, ki so privedli do genocida, spet grozijo”. “Poteka nepojmljiv napad na ustavno ureditev, napadeni so temelji daytonskega sporazuma. Poteka poskus uničenja BiH,” je dejal.
V nedeljo sta namreč začela veljati sporna zakona o nepriznavanju odločitev ustavnega sodišča BiH in odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH v Republiki Srbski, ki ju je podpisal predsednik te srbske entitete BiH Milorad Dodik. Zakona je sicer visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH že pred tem razveljavil.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
