Menu Item
Ta konec tedna bo Švica gostila prvo mirovno konferenco za Ukrajino, ki se je bo predvidoma udeležilo 90 držav. Med njimi pa ne bo Rusije. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski upa, da bo srečanje pospešilo pot do "pravičnega konca vojne". V imenu Slovenije se bo konference udeležila predsednica republike Nataša Pirc Musar.
Švicarska vlada bo srečanje gostila v luksuznem letovišču Bürgenstock ob Luzernskem jezeru. Od skupno 160 povabljenih svetovnih voditeljev jih je udeležbo do zdaj potrdilo 40, preostale države pa bodo zastopali zunanji ministri ali drugi predstavniki. Prisotni bodo tudi predstavniki Združenih narodov in več drugih mednarodnih organizacij.
Slovenijo bo v Švici zastopala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Udeležbo na konferenci je sicer sprva napovedal premier Robert Golob maja v telefonskem pogovoru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, a se je odločil oditi na dopust, ki ga preživlja v Dallasu. Tam si je ponoči ogledal tekmo finala lige NBA, v katerem igra tudi naš Luka Dončić.
Pirc Musar je v sredo znova obsodila rusko agresijo v Ukrajini. Kot je dejala v pogovoru v kulturnem domu v Kobaridu, bo prej ali slej potrebno poseči po mirovnih pogovorih z Rusijo, vendar je prepričana, da se v Ukrajini brani Evropo. “Če Putin neha streljati, je konec vojne, če Ukrajina neha streljati, je konec Ukrajine,” je dejala.
V Švici pričakujejo Zelenskega – prav Ukrajina je dala pobudo za organizacijo mirovne konference. Zelenski je minuli teden v Parizu izrazil upanje, da bo mednarodna konferenca pospešila pot do “pravičnega konca vojne”.
Voditelji v Švico z vrha skupine G7
Ruski predstavniki v Švico niso vabljeni, v Kremlju pa so udeležbo tako ali tako zavrnili in konferenco označili za propagandni dogodek Zahoda. Predsednik Vladimir Putin se dogodka v Švici ne bi mogel udeležiti tudi zato, ker bi mu tam zaradi tiralice Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) grozila aretacija.
Šef urada ukrajinskega predsednika Andrij Jermak je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP v sredo sicer dejal, da upajo, da bi v prihodnosti na drugo izvedbo te konference povabili tudi predstavnika Ruske federacije.
Tokratne mirovne konference se ne bo udeležila niti Kitajska, ki trdi, da je tovrstno srečanje brez sodelovanja tako Moskve kot Kijeva nesmiselno. Številni zahodni voditelji pa bodo v Švico pripotovali direktno z vrha skupine G7, ki se od danes do sobote odvija v Italiji. Med njimi sta tudi nemški kancler Olaf Scholz in francoski predsednik Emmanuel Macron, ne pa tudi ameriški predsednik Joe Biden. ZDA bo namesto njega zastopala podpredsednica Kamala Harris.
Ukrajinski voditelj se v dneh pred konferenco mudi v tujini – danes se bo v Italiji pridružil vrhu skupine G7, pred tem pa je v sredo nenapovedano obiskal Savdsko Arabijo, kjer je prav tako odprl temo prihajajočega srečanja v Švici.
Mirovna formula
Cilj konference bo po besedah švicarske predsednice Viole Amherd doseči celovit, pravičen in trajen mir za Ukrajino v skladu z mednarodnim pravom in ustavno listino ZN. To od začetka vojne zagovarja tudi Ukrajina v okviru t. i. mirovne formule, ki zagovarja popoln umik ruskih sil z vseh ozemelj Ukrajine, vključno s polotokom Krim, ki ga Rusija zaseda zadnje desetletje.
Osnutek skupne izjave, ki naj bi jo sprejeli v Švici, sicer omenja zgolj tri od skupno desetih točk omenjene formule, je poročala japonska javna radiotelevizija NHK. Dokument govori le o jedrski varnosti, izpustitvi vseh ujetnikov in vrnitvi deportiranih otrok v Ukrajino, ne pa tudi o umiku ruske vojske.
Kot so za NHK pojasnili diplomatski viri, so avtorji osnutka to storili z zavedanjem, da številne azijske države, vključno z Bližnjim vzhodom, ohranjajo vezi z Moskvo. Kijev namreč od začetka vojne z diplomatsko ofenzivo želi na svojo stran pridobiti države t. i. globalnega juga.
Razmere na bojiščih so sicer zelo zahtevne za ukrajinske sile, ki se v zadnjih mesecih soočajo z okrepljenimi napadi ruske vojske na vzhodu države. Kot redno poudarja Zelenski, pa Ukrajina trenutno najbolj potrebuje zračno obrambo, da bi ustavila uničevanje njene energetske infrastrukture. Sklepi konference v Švici neposrednega učinka na težave Kijeva ne bodo imeli.
Notranji ministri EU za podaljšanje začasne zaščite za ukrajinske begunce
Notranji ministri držav članic EU so danes podprli predlog Evropske komisije za podaljšanje začasne zaščite za ljudi, ki so se v unijo zatekli pred rusko agresijo na Ukrajino, do marca 2026. Predlog bo moral Svet EU zdaj še uradno potrditi.
“Dokler bombe padajo na Ukrajino, razmere tam niso varne. Ministri so danes znova pokazali solidarnost in se odločili, da bodo v EU še naprej nudili zaščito Ukrajincem,” je po današnjem zasedanju notranjih ministrov držav članic unije povedala državna sekretarka na belgijskem notranjem ministrstvu Nicole de Moor.
Strinjali so, da se začasna zaščita za ukrajinske begunce, ki bi se po trenutnih načrtih iztekla marca prihodnje leto, podaljša do marca 2026.
Zdaj morajo sicer države članice predlog, ki ga je Bruselj predstavil ta teden, še uradno potrditi. Na komisiji so ob predstavitvi predloga poudarili, da bo to več kot štirim milijonom ljudi, ki so se zatekli v EU, omogočilo gotovost in podporo.
EU je direktivo o začasni zaščiti, ki ukrajinskim beguncem med drugim omogoča brezpogojen dostop do zdravstva, šolanja, dela in stanovanj v državah članicah, aktivirala v začetku marca 2022 kmalu po začetku ruske agresije na Ukrajino.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje