Menu Item
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na današnji ukrajinski dan neodvisnosti podpisal zakon, ki prepoveduje delovanje nekaterih verskih organizacij, vključno z ukrajinsko pravoslavno cerkvijo moskovskega patriarhata. Po mnenju ruske pravoslavne cerkve gre za nezakonito dejanje, ki hudo krši načelo svobode vesti in človekove pravice. Ukrajina in Rusija medtem nadaljujeta z medsebojnimi napadi.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes podpisal zakon o prepovedi z Rusijo povezane pravoslavne cerkve, ki so ga poslanci ukrajinskega parlamenta potrdili v torek, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Zelenski je zatrdil, da bo uveljavitev zakona doprinesla k opolnomočenju ukrajinske neodvisnosti, ki jo ukrajinsko ljudstvo praznuje na današnji dan.
Predlog zakona prepoveduje delovanje tujih verskih organizacij, ki imajo sedež v državi, ki je izvedla oziroma izvaja agresijo proti Ukrajini, zaseda del ukrajinskega ozemlja ali podpira agresijo proti Ukrajini.
“Glede na to, da je ruska pravoslavna cerkev ideološko nadaljevanje režima države agresorke, sokriva pri vojnih zločinih, storjenih v imenu Ruske federacije, in ideologije ‘ruskega sveta’, so dejavnosti ruske pravoslavne cerkve v Ukrajini prepovedane,” piše v predlogu zakona.
Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova pa je bila v torek do predloga kritična. Opozorila je, da Kijev z njim poskuša uničiti pravo pravoslavno vero.
Po mnenju ruske pravoslavne cerkve gre za nezakonito dejanje in eno najhujših kršitev načel svobode vesti in človekovih pravic.
Z Rusijo povezana ukrajinska pravoslavna cerkev je sicer že leta 2022 pretrgala vezi z rusko pravoslavno cerkvijo, a jo ukrajinski poslanci obtožujejo, da kljub invaziji sodeluje z ruskimi duhovniki. V Ukrajini sicer deluje tudi pravoslavna cerkev Ukrajine, ki je leta 2019 postala neodvisna od moskovskega patriarhata.
Ukrajina obeležuje dan neodvisnosti: “Rusija bo spoznala, kaj je maščevanje”
Ukrajina danes obeležuje dan neodvisnosti, že tretjič v senci vojne. Zelenski je ob tem v nagovoru zatrdil, da je Rusija želela uničiti Ukrajino, a da se je vojna vrnila k njej domov. Ukrajince je nagovoril s posnetkom, ki je po njegovih besedah pred dnevi nastal v regiji Sumi, le nekaj kilometrov od območja, kjer je Ukrajina v začetku meseca vdrla v rusko regijo Kursk. Kot je dejal glede tega, Kijev “še enkrat več preseneča”. Zatrdil je tudi, da bo Rusija “spoznala, kaj je maščevanje”.
“Rusija je z invazijo leta 2022 skušala doseči samo eno stvar: uničiti Ukrajino. Namesto tega danes praznujemo 33. dan neodvisnosti Ukrajine. In to, kar je sovražnik prinesel v našo deželo, se je zdaj vrnilo na njegov dom,” je še dejal Zelenski, ruskega predsednika Vladimirja Putina pa označil za “bolnega starca z Rdečega trga, ki vsem nenehno grozi z rdečim gumbom”.
Zelenski je kasneje na trgu v Kijevu vodil uradno slovesnost ob prazniku, ki sta se je udeležila tudi poljski predsednik Andrzej Duda in litovska premierka Ingrid Šimonyte.
Ukrajinskemu ljudstvu je ob dnevu neodvisnosti voščila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je v videonagovoru, objavljenem na družbenem omrežju X, dejala, da bo “Evropa Ukrajini vedno stala ob strani, ker je Ukrajina del Evrope”. “Vaša svoboda je naša svoboda. Vaša varnost je naša varnost,” je še dodala.
Ob tem je poudarila, da se Ukrajina izjemno hitro približuje članstvu v EU. Ukrajina je uradna kandidatka za članico EU postala junija 2022, štiri mesece po tem, ko je Rusija napadla državo.
Ukrajini je ob dnevu neodvisnosti čestitalo več držav, tudi Slovenija. “Iskrene čestitke Ukrajini in pogumnim Ukrajincem ob dnevu neodvisnosti. Veselimo se nadaljnje krepitve naših prijateljskih vezi. Slovenija Ukrajini stoji ob strani v njenem boju za svobodo in pravičen mir,” je ministrstvo za zunanje in evropske zadeve zapisalo na družbenem omrežju X.
Ukrajina dan neodvisnosti obeležuje v spomin na sprejetje deklaracije o neodvisnosti 24. avgusta 1991, s katero se je država osamosvojila od nekdanje Sovjetske zveze. V preteklosti so ob prazniku v Kijevu organizirali vojaško parado, lani so namesto tega vzdolž glavne ulice v središču prestolnice postavili na ogled uničene ruske tanke in drugo vojaško opremo.
V ruskem napadu na Kostjantinivko pet mrtvih, Ukrajina napadla Voronež
V ruskem bombnem napadu na mesto Kostjantinivka na vzhodu Ukrajine je danes umrlo pet ljudi, je sporočilo ukrajinsko tožilstvo. Kijev je medtem po lastnih navedbh izvedel napad na rusko skladišče streliva v regiji Voronež v Rusiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP. “Zaradi tega sovražnega napada je pet prebivalcev, trije moški in dve ženski, utrpelo smrtne poškodbe,” je glede napada na vzhodu države v izjavi zapisal tožilec.
Ukrajina je medtem sporočila, da je izvedla napad na rusko skladišče streliva v regiji Voronež na jugu Rusije. “Ukrajinski vojski so izvedli uspešen napad na skladišče, ki se nahaja v bližini Ostrogozka v Voroneški regiji v Rusiji,” je sporočila ukrajinska vojaška obveščevalna agencija.
Rusija in Ukrajina sta si izmenjali 230 vojnih ujetnikov
Rusija in Ukrajina sta danes sporočili, da sta si izmenjali po 115 vojnih ujetnikov. Obe državi sta se zahvalili Združenim arabskim emiratom, ki so sporočili, da so posredovali pri dogovoru o izmenjavi zapornikov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Predsednik Zelenski je ob izmenjavi dejal, da se je “danes domov vrnilo še 115 naših branilcev domovine”, rusko obrambno ministrstvo pa je sporočilo, da se je “z ozemlja, ki ga nadzoruje režim v Kijevu, vrnilo 115 ruskih vojakov, ki so bili zajeti v regiji Kursk“.
Do izmenjave ujetnikov je prišlo dva tedna po tem, ko je ruska vojska nepričakovano vdrla v rusko regijo Kursk.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje