Menu Item
Vsakodnevnih zborovanj, govorov, podkastov in televizijskih nastopov je konec. V ZDA je nastopil volilni dan, ko bodo milijoni izbirali med prihodnjim predsednikom ali predsednico države. Dolga in burna kampanja s kopico presenetljivih preobratov nas je pripeljala do neodločenega rezultata v javnomnenjskih anketah, iz katerih lahko razberemo le, da bo spremljanje štetja glasov napeto, volilni izid pa tesen.
Američani se bodo danes odpravili na volišča, kjer jih čaka odločitev o tem, kdo bo postal 47. ameriški predsednik. Izbirajo med demokratko Kamalo Harris, ki bi z izvolitvijo postala prva predsednica ZDA v zgodovini, in republikancem Donaldom Trumpom, ki se poteguje za drugi predsedniški mandat. Na glasovnici ne bosta le njuni imeni, vendar v ameriškem volilnem sistemu drugi kandidati možnosti za izvolitev nimajo.
Za kandidatoma in volilci je dolga in izjemno burna kampanja, ki je postregla z doslej še nikoli videnimi preobrati. Njen začetek je obljubljal ponovitev obračuna Trumpa in Joeja Bidna. Oba sta brez težav dobila zadostno podporo članstva in čakala le še na formalno nominacijo. Nato pa je prišlo poletje, ki je situacijo postavilo na glavo. Navdušenja nad vnovično kandidaturo 81-letnega Bidna med volilci in delom demokratske stranke ni bilo veliko. V ospredje je stopilo vprašanje njegove starosti in ob želji dela volilcev po spremembah v Beli hiši je demokratski kandidat v merjenju javnega vse bolj zaostajal za Trumpom. Konec junija se je sedanji predsednik slabo odrezal na soočenju televizije CNN in v stranki so se začela pojavljati ugibanja o njegovi zamenjavi.
Demokratske skrbi je sredi julija presekal strel, ki ga je med zborovanjem republikanske stranke v Pensilvaniji izstrelil Thomas Matthew Crooks. Krogla je Donalda Trumpa oplazila po ušesu, strelec pa je ubil še enega od navzočih v občinstvu. Grozljiv opomnik hude polarizacije v ameriški družbi kampanje Trumpa in republikancev ni zmotil. Nekaj dni za tem so na kongresu stranke potrdili Trumpovo kandidaturo in z zanosom ponavljali, da jim zmaga ne more uiti.
Sledil je nov poletni preobrat. Po vse bolj glasnih pozivih je Joe Biden odstopil od kandidature in podprl podpredsednico Kamalo Harris. Demokratska stranka jo je takoj podprla in jo na konvenciji konec avgusta nominirala za predsedniško kandidatko. Na valu obujenega entuziazma je Harris pridobivala pozornost in ob dobrem nastopu na drugem soočenju v anketah ujela, deloma pa tudi prehitela Trumpa. Razburkanemu poletju je sledila napeta jesen, ki je prinesla še en poskus atentata na republikanskega kandidata, številne sporne izjave in pat položaj. Ne Trumpu ne Harris se namreč v anketah ni uspelo odlepiti en od drugega in ustvariti večje prednosti.
Oster zaključek kampanje in vse bolj skrajne Trumpove izjave
V zadnjih tednih kampanje se je diskurz obeh strani močno zaostril. Odmevala je izjava upokojenega generala in Trumpovega vodje kabineta Bele hiše Johna Kellyja za New York Times, da je takratni predsednik hvalil Adolfa Hitlerja in da ustreza splošni definiciji fašista. Na enem od dogodkov je nato Harris pritrdilno odgovorila na vprašanje, ali meni, da je Trump fašist. Sledilo je republikansko zborovanje v New Yorku, kjer so govorci demokratsko kandidatko označevali za butasto, antikrista in prostitutko, komik pa je Portoriko primerjal z otokom smeti. Na slednje se je odzval predsednik Biden, ki je za smeti označil Trumpove volilce, oba kandidata pa sta skušala v izjavah popravljati škodo.
V izdihljajih kampanje so Trumpove izjave na zborovanjih postajale vedno bolj skrajne. Ponavljal je neresnične navedbe, da skušajo demokrati ukrasti volitve in dejal, da leta 2020 ne bi smel zapustiti Bele hiše. Slišali smo namige k nasilju nad nekdanjo republikansko kongresnico Liz Cheney, ki je podprla Harris, in da mu je “vseeno, če bi se nekdo s streljanjem prebil skozi lažne novice”. Harris je Trumpove skrajne izjave uporabljala za opozorila, da ni primeren za vodenje in da je grožnja demokraciji. Na dogodkih je skušala poustvariti zagon in prijetno atmosfero z zborovanj na začetku njene kampanje, piše CNN.
Zadnji dan predvolilne kampanje sta se kandidata posvetila nihajočim zveznim državam. Trump je volilce nagovarjal na dogodkih v Pensilvaniji, Severni Karolini in Michiganu, medtem ko se je Harris posvetila le Pensilvaniji.
Kandidata bosta na volilni dan dogajanje spremljala vsak na svojem koncu države. Trump bo volil doma na Floridi in izide volitev spremljal s svojega posestva Mar a Lago. Harris, ki je že volila po pošti v Kaliforniji, bo imela volilni štab na univerzi Howard v Washingtonu, kjer je diplomirala.
Vir: STA
Odloča sedem zveznih držav, najbolj zaželena Pensilvanija
Ameriški volilni sistem deluje tako, da skupno število glasov na nacionalni ravni ni pomembno. Kandidat mora za zmago zbrati vsaj 270 elektorskih glasov, razporejenih po zveznih državah. Ker večina izmed njih voli zanesljivo, lahko na račun “trdnjav” Harris pripišemo začetni kapital 226 elektorskih glasov, Trumpu pa 219 glasov. Volitve se tako odločajo v ključnih zveznih državah oziroma “swing states”. Tokrat so to Nevada, Arizona, Wisconsin, Michigan, Pensilvanija, Severna Karolina in Georgia. Projekcij in kombinacij za zmago enega od kandidatov je veliko, ključno vlogo pa bo igrala zvezna država Pensilvanija, ki ima od naštetih držav največ, 19 elektorskih glasov. Kandidat, ki jo bo osvojil, se bo s tem krepko približal cilju, vendar bo moral za zmago osvojiti še kakšno drugo ključno zvezno državo.
Rezultati javnomnenjskih raziskav so izjemno izenačeni. Povprečje iz različnih raziskav, ki so jih zbrali pri CNN, kaže, da Trump za tri odstotne točke vodi v Arizoni, za dve v Georgii in eno v Severni Karolini. Harris medtem po izidih omenjenega nabora vodi za eno odstotno točko v Michiganu in za manj kot eno v Wisconsinu. V Nevadi in Pensilvaniji sta kandidata izenačena. A pozor: povprečna statistična napaka pri javnomnenjskih raziskavah na zvezni ravni znaša 3,4 odstotne točke. Pri tako majhni razliki, kot se kaže v omenjenem naboru, je kakršnokoli sklepanje in napovedovanje neodgovorno.
Ob majhnih razlikah bo štetje glasov tako še posebej pod drobnogledom v nihajočih zveznih državah. Ker pa se volišča po ZDA zaprejo ob različnih urah, pravila štetja glasov pa se razlikujejo, je težko napovedati, kdaj bomo izvedeli ime novega predsednika ali predsednice. Na zadnjih volitvah, ki so bile prav tako izjemno tesne, smo na razglasitev zmagovalca v odločilni Pensilvaniji denimo čakali štiri dni. Slovo koronavirusa bo delo volilnih odborov seveda olajšalo, vendar po volitvah leta 2020 glasovanje spremljajo dvomi o volilnem rezultatu.
Trump in njegovi najzvestejši podporniki, ki poraza pred štirimi leti niso priznavali, so v vmesnem času ustanovili lokalne skupine prostovoljcev, ki podrobno spremljajo volilni proces in prežijo na vsako morebitno napako volilnih odborov. Člani odborov so pod velikim pritiskom in so bili ponekod deležni celo groženj. V takih razmerah bodo pri štetju glasov izjemno pazljivi in po nepotrebnem seveda ne bodo hiteli. Še posebej ob obnovljenih izjavah Trumpa in republikanske strani, ki v zaključku kampanje znova ponavljajo neresnice o kraji volitev. Pomembno bo tako tudi dogajanje v dneh in tednih po 5. novembru, ko bodo morali rezultate volitev in končnega zmagovalca potrditi po zveznih državah.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje