Američane čez manj kot leto dni čaka odločitev o novem predsedniku države. Čeprav tako republikansko kot demokratsko stranko čaka še celoten postopek nominacije predsedniškega kandidata, pa so stvari bolj ali manj jasne. Napoveduje se ponovitev obračuna med sedanjim predsednikom Joejem Bidnom in njegovim predhodnikom Donaldom Trumpom. Zakaj republikanci in demokrati nimajo alternative in kaj je krivo za padec Bidnove podpore? Zakaj Trump ignorira soočenja in s kom bi Slovenija lažje sodelovala v varnostnem svetu?
Novembra prihodnje leto se bodo v ZDA ljudje podali na volišča in izbirali predsednika države. Vse bolj kaže, da se bosta na glasovnici znašli isti imeni kot leta 2020. Tako republikanska kot demokratska stranka imata sicer pred seboj še celoten proces nominacije predsedniškega kandidata, ki se zaključi v začetku poletja, vendar je že sedaj bolj ali manj jasno, da nas čaka še en volilni obračun Joeja Bidna in Donalda Trumpa.
Oba sta namreč daleč pred tekmeci v svoji stranki. Povprečje rezultatov javnomnenjskih anket Trumpu pripisuje skoraj 60-odstotno podporo med republikanci, medtem ko se njegova najbližja zasledovalca Ron DeSantis in Nikki Haley zadržujeta okoli 12 odstotkov. Razlika je še večja v demokratski stranki, kjer edina Bidnova protikandidata v povprečju ne dosegata niti 10-odstotne podpore.
Presenečenj glede končne izbire kandidatov najverjetneje ne bo, je prepričan nekdanji diplomat Roman Kirn, ki je bil med leti 2009 in 2013 slovenski veleposlanik v ZDA. “Kdor bi si v stranki drznil odkrito nasprotovati Trumpu, nima politične prihodnosti. Polarizacija je v tu dosegla raven enoumja in hromi iskanje kakršnega koli drugega republikanskega kandidata,” je ocenil Kirn. Razlog za enotno podporo Bidnu pa vidi v sledenju običaju, da stranka podpre aktualnega predsednika v kandidaturi za drugi mandat.
To je po sogovornikovem mnenju tudi razlog, da demokrati niso poiskali kakšnega drugega kandidata iz vrst prepoznavnih in mlajših članov. Marsikdo je kot kandidatko videl Bidnovo podpredsednico Kamalo Harris. Kirn meni, da kot političarka ni dovolj vidna, prav tako pa se ne pojavlja kot osebnost, ki bi lahko nadomestila Bidna. “Za zdaj ni videti, da bi za Bidnom ali Trumpom obstajala kaka resna alternativa, in to je slabo,” je še dodal.
Do enoličnih kandidatov je kritična tudi profesorica na katedri za mednarodne odnose ljubljanske Fakultete za družbene vede dr. Ana Bojinović Fenko. “Kandidati so vedno starejši beli moški. Demokrati so sicer dvakrat razburkali sceno s temnopoltim kandidatom in kandidatko za predsednico, to pa je tudi vsa novost v 200 letih ameriške nacionalne politike,” je dejala za N1. Kot je dodala, lahko v tem vidimo stagnacijo politične kulture v ZDA, ki so jo v drugih državah popestrili mlajši politiki ter večja prisotnost žensk in politikov z nedominantnim etničnim ozadjem.
Če se je zadnji volili obračun leta 2020 za Bidna končal zmagoslavno, pa ima zdaj dosti več razlogov za skrb. Merjenja javnega mnenja namreč vse bolj kažejo na tesno zmago Donalda Trumpa. Padanju Bidnove podpore, ki jo beleži velika večina izvedenih raziskav, smo priča v zadnjem mesecu in pol, trend pa so zakrivili spopadi med Izraelom in Hamasom. Kriza na Bližnjem vzhodu je proti Bidnu obrnila del muslimanskih in liberalnih demokratskih volilcev, pojasnjuje nekdanji diplomat Kirn. “Ta del ljudi ne bo glasoval za republikance, vendar pa lahko pomeni nižjo volilno udeležbo in na tak način koristi Trumpu. Abstinenca pomeni, da lahko republikanci računajo na večji odstotek glasov,” je orisal.
Sogovornik med razlogi za upad Bidnove podpore vidi tudi, polarizacijo v ameriški notranji politiki, ki je s Trumpom na politični sceni še bolj vidna. Ob tem izpostavlja tudi, da volilci zdajšnjemu predsedniku ne pripisuje močne voditeljske vloge v svetu, veliko pa bo odvisno od ocene uspešnosti ekonomske politike. Kirn še opozarja na nagajanje republikanske večine v predstavniškem domu kongresa, ki “blokira vsako resno politiko.” Tako so zaustavili tudi Bidnov predlog za nadaljnjo pomoč Ukrajini. “Tega niso storili, ker bi nasprotovali Kijevu, ampak ker nočejo pomagati pri ustvarjanju videza uspešne administracije,” je potezo komentiral Kirn.
V slabem letu do volitev si sicer lahko zgodi še marsikaj in spremeni razmerja, je izpostavil sogovornik. “Vsaka administracija lahko s povodom nekega zunanjepolitičnega dogodka preusmeri pozornost in mobilizirala domačo podporo. Ta prostor je še vedno odprt,” je prepričan.
Že od začetka predvolilne kampanje je ena bolj izpostavljenih tematik starost Joeja Bidna, ki bo dva tedna po volitvah dopolnil 82 let. Javnost se ob številnih padcih in spodrsljajih sprašuje, ali bi sploh lahko še opravljal predsedniško vlogo. Nekdanji slovenski veleposlanik v Washingtonu problema pri vladanju ne vidi, izpostavlja pa, da je v taki starosti težko voditi aktivno kampanjo. “Volilna kampanja zahteva zdravega človeka, polnega energije in dobre kondicije. Če hočejo demokrati prebuditi volilce, bodo morali biti zelo aktivni na terenu, česar pa Biden ne zmore več,” je pojasnil. Ob tem je spomnil, da so aktualnemu predsedniku na zadnjih volitvah pomagali tudi protikoronski ukrepi, zaradi česar je bilo nastopov v živo manj.
Poplava tožb, ki politične škode ni povzročila
Slovo Donalda Trumpa od Bele hiše je bilo ob zanikanju volilnega rezultata in vdoru njegovih podpornikov v kongres burno. Nato je sledila prava poplava sodnih postopkov v najrazličnejših zadevah. Na sodišču so tako še vedno odprti sodni primeri v zvezi z zaupnimi dokumenti iz Mar-a-Laga, plačevanjem pornozvezdnici za molk ter sodna postopka zaradi izpodbijanja volilnega izida. Kljub resnosti obtožb Trumpu pogosti obiski sodišč niso škodili.
Kot je pojasnil Kirn, mu nemoralnost in nespoštovanje zakonov ameriška desnica zlahka oprosti, saj v njem vidi vodjo, ki bi lahko uresničil njihove ambicije. “Primat v stranki je ohranil zato, ker je s svojimi stališči navdih za vedno bolj radikaliziran desni pol,” je dejal. Na Trumpovo kampanjo bi po Kirnovem mnenju lahko še najbolj vplivala civilna tožba zaradi poslovnih prevar družinskega podjetja.
V republikanski stranki so v polnem teku tudi soočenja kandidatov za nominacijo, ki pa se jih Trump ne udeležuje. Kot pravi Kirn, je to premišljena odločitev, s katero volilcem sporoča, da mu nihče od ostalih kandidatov ni resen konkurent. Takega pojavljanja po sogovornikovem mnenju sploh ne potrebuje, saj svoj prostor najde na lastnih shodih ali pa javnost podžiga z izjavami na sojenjih.
Novi predsednik svetovne velesile bo pomemben faktor tudi v mednarodni politiki. Profesorica z ljubljanske FDV Ana Bojinović Fenko je pojasnila, da Biden na tem področju zastopa politiko svoje stranke, ki zagovarja, da so ZDA odgovorna velika sila, ki želi biti legitimna in proaktivna. Pod njegovo vlado je država močno vpeta v multilateralizem in v mednarodne organizacije, predvsem v Združene narode. “Temeljna strategija Bidnove zunanje politike so zavezništva, znotraj katerih lahko v svetu zagovarja promocijo demokracije, ki je poleg podpore liberalnemu svetovnemu redu tudi osrednja točka,” je razložila Bojinović Fenko.
Sogovornica pri tem še izpostavlja, da tudi demokratski predsedniki v primeru navzkrižja med demokratičnimi vrednotami in ekonomskim interesom ZDA sledijo t. i. Realpolitik in dajo prednost materialnim interesom pred mednarodnimi normami.
Slovenija bi v varnostnem svetu bolje sodelovala z …
Trump po njeni oceni države nima namena predstavljati kot voditeljice in odgovorne velike sile. “Amerika bi pod Trumpom v svetu delovala sama, pričakovali pa bi lahko tudi izstope iz nekaterih organizacij ali pa izpodbijanje njihove legitimnosti,” je orisala profesorica s katedre za mednarodne odnose. Trump bi prednost dajal notranji politiki, bi pa njegovemu podjetniškemu načinu vladanja, kot ga je opisala sogovornica, koristile številne krize, ki smo jim priča.
“V takih okoliščinah je treba relativno hitro sprejeti tudi tveganje, v čemer je Trump zelo dober. Včasih se izkaže, da odločno vehementna reakcija prinese kratkoročen pozitiven vpliv, zaradi česar je Trump tudi priljubljen,” je dejala Bojinović Fenko.
V primeru Trumpove izvolitve lahko pričakujemo tudi spremembo odnosa ZDA do Balkana, kjer ima ta država pomembno vlogo. Trumpova administracija bi po oceni sogovornice bistveno manj pozornosti namenila razumevanju področja in potreb ljudi ter nujne vpetosti v EU. “Z njim bi ravnala bolj kot s šahovsko figuro na terenu globalne politike za uveljavljanje lastnih interesov,” je orisala. V primeru Bidnove zmage pa pričakuje večjo podporo evropskim partnerjem in članstvu balkanskih držav v Evropski uniji. “Slovenija bi kot članica varnostnega sveta pri demokratskem predsedniku dosegla več pozornosti za Zahodni Balkan kot pa pri republikancu, ki bo bolj poslušen za ekonomske interese svoje države. Tega pa ZDA v tej regiji seveda ne bodo našle,” je sklenila.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje