V Minneapolisu v ZDA so na spominskem shodu obeležili prvo obletnico smrti Georgea Floyda, ki ga je 25. maja lani med poskusom aretacije zadušil policist Derek Chauvin. Floydova smrt je povzročila proteste proti policijskemu nasilju in rasizmu v ZDA in po svetu, Chauvin pa po obsodbi za umor čaka na izrek kazni.

Družina pokojnega Floyda načrtuje več dogodkov s politiki, aktivisti in voditelji boja za državljanske pravice v ZDA. Kot je na novinarski konferenci prejšnji četrtek dejala sestra ubitega Bridgett Floyd, se bodo njegovemu življenju poklonili na poseben način.

Slovesnosti in pohodi ob tragični obletnici so predvideni v Floydovem rojstnem mestu Houston v Teksasu, v Minneapolisu, kjer je umrl, in med drugim v največjem mestu ZDA, New Yorku. V Minneapolisu se je že v nedeljo na shodu pred obletnico smrti zbralo 1.500 ljudi, vključno s Floydovimi sorodniki. Na komemoraciji so želeli opozoriti, da se po enem letu ni dovolj spremenilo.

Predsednik ZDA Joe Biden je že pozval kongres, naj ob obletnici Floydove smrti potrdi predlog zakona o reformah policije.

“Ne morem dihati”

Floyd je maja lani kupil cigarete s ponarejenim bankovcem za 20 dolarjev in iz trgovine so poklicali policijo. Prodajalec je sicer na sodnem procesu proti Dereku Chauvinu pričal, da se Floyd, ki je deloval, kot da je pod vplivom mamil, verjetno ni zavedal, s čim je plačal.

Policisti so 46-letnika, ki se jim je upiral, skušali spraviti v avtomobil. Nadeli so mu lisice in ga spravili na tla, Chauvin pa mu je potem devet minut ob prisotnosti treh kolegov in številnih prič, ki so dogajanje snemali, pritiskal s kolenom na vrat.

Floyd je ponavljal, da ne more dihati, eden od policistov pa mu je odvrnil, da če lahko govori, lahko tudi diha. Mrliški oglednik je ugotovil, da je Floyd umrl zaradi zadušitve.

Chauvin obsojen

Po njegovi smrti so se Američani množično podali na ulice in zahtevali pravico, saj to ni bil prvi primer smrti neoboroženega temnopoltega osumljenca v rokah policistov, ki jo v pretežni meri odnesejo brez posledic.

Protesti so bili tudi nasilni, a so večinoma potekali mirno. Iz nasprotovanja policijskemu nasilju so pozneje prerasli v nasprotovanje rasizmu in stvarem, ki jih nekateri dojemajo kot njegov simbol, denimo spomenikom konfederacije.

Sodni proces proti Chauvinu je bil odmeven, končal pa se je aprila z obsodbo za umor in uboj. Kazen mu bodo izrekli 25. junija, grozi mu do 30 let zapora. Chauvinovim kolegom bodo sodili šele marca prihodnje leto, vsem štirim pa grozi še zvezni pregon zaradi kršenja državljanskih pravic.

Razdeljena Amerika

Anketa centra AP-NORC leto dni po Floydovem umoru ugotavlja, da se večina Američanov zaveda resnosti problema policijskega nasilja in rasizma, je pa to zavedanje zelo odvisno od rase in strankarske pripadnosti udeleženca ankete.

Polovica Američanov meni, da je pravosodni sistem preveč popustljiv do policistov, ki povzročijo poškodbe ali smrt, 60 odstotkov jih rasizem vidi kot resen problem ZDA, le tretjina pa jih ima zaradi obsodbe Chauvina več zaupanja v pravosodni sistem.

Da je policijsko nasilje resen problem, meni 77 odstotkov temnopoltih Američanov in le 36 odstotkov belopoltih. Enakega mnenja je 70 odstotkov demokratov, 58 odstotkov republikancev pa meni, da v ZDA ni težav s policijskim nasiljem.

Vendar pa velika, 70-odstotna večina Američanov podpira reforme pravosodnega oziroma kazenskega sistema, le štirje odstotki menijo, da je vse v najlepšem redu.

Samo 24 odstotkov Američanov meni, da je pozornost, ki jo je dobilo policijsko nasilje v zadnjem letu, pripeljalo do pozitivnih sprememb, 31 odstotkov jih meni, da se je vse skupaj le poslabšalo, 44 odstotkov pa jih ne vidi razlike.

Kar 80 odstotkov temnopoltih in Američanov latinskoameriškega ter azijskega rodu meni, da je rasizem v ZDA resen problem. Med belopoltimi jih je takega mnenja 50 odstotkov. 60 odstotkov temnopoltih trdi, da so se med policijskim postopkom soočili z diskriminacijo. Belopoltih, ki pravijo, da so doživeli enako, je le deset odstotkov.