Menu Item
V kraju Plains v ameriški zvezni državi Georgia, kjer se je rodil, odraščal in 29. decembra lani v 101. letu starosti tudi umrl nekdanji predsednik ZDA Jimmy Carter, se danes začenjajo žalne slovesnosti. Državniški pogreb bo po šestih dneh slovesnosti potekal v četrtek v Washingtonu.
Šestdnevne žalne slovesnosti za nekdanjim predsednikom ZDA in Nobelovim nagrajencem za mir Carterjem so se začele z odhodom povorke vozil v njegov domači kraj Plains v Georgii, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kolona vozil s krsto se bo med drugim ustavila na Carterjevi družinski kmetiji, kjer bo v čast 39. predsedniku ZDA 39-krat zazvonil zvon.
Zatem bo sledil povratek v Atlanto, kjer bo drevi še ena slovesnost, nato pa bo krsta do torka v Carterjevi knjižnici in muzeju v prestolnici zvezne države Georgia, kjer se bodo lahko žalujoči poslovili od nekdanjega predsednika.
13. predsednik, ki bo počival v državni palači
Njegove posmrtne ostanke bodo nato v torek z letalom odpeljali v Washington, kjer jih bodo po krajši ceremoniji v spremstvu ameriške mornarice položili v Kapitol. Carter bo 13. predsednik ZDA, ki bo počival v državni palači, v skladu s tradicijo, ki jo je leta 1865 začel Abraham Lincoln.
V nacionalni katedrali v prestolnici ZDA bo nato v četrtek državna pogrebna slovesnost, ki se je bodo udeležili vsi štirje še živeči nekdanji predsedniki – Bill Clinton, George Bush, Barack Obama in Donald Trump – ter predsednik Joe Biden, ki bo imel govor.
Carterjeve posmrtne ostanke bodo po četrtkovi slovesnosti znova odpeljali v Georgio, kjer bo v ožjem krogu še zaseben pogreb, nato pa ga bodo po preletu vojaških letal pokopali na družinskem posestvu poleg žene Rosalynn, ki je leta 2023 umrla v 97. letu starosti.
Nobelov nagrajenec
Demokrat Jimmy Carter je bil pred smrtjo 29. decembra lani najstarejši še živeči nekdanji predsednik ZDA. Po skromnih začetkih na podeželju Georgie se je povzpel po karierni lestvici in med letoma 1977 in 1981 vodil državo.
Bolj kot zaradi dela v Beli hiši so Carterja sicer po svetu cenili za tisto, kar je naredil po izteku svojega edinega predsedniškega mandata – leta 2002 je dobil Nobelovo nagrado za mir. Tudi številni svetovni voditelji so v izrazih sožalja ob Carterjevi smrti izpostavili njegova mirovna in humanitarna prizadevanja, njegovo solidarnost z ranljivimi, sočutnost in preudarne nasvete.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje