Nezakonita uporaba vohunske programske opreme proti novinarjem, zlonamerne tožbe, ki ovirajo njihovo preiskovalno delo in porast števila novinarjev v izgnanstvu so glavne skrbi, ki so jih v danes objavljenem letnem poročilu izpostavile partnerske organizacije platforme Sveta Evrope za spodbujanje zaščite novinarstva in varnosti novinarjev.
Poročilo z naslovom Svoboda tiska v Evropi: Čas za preobrat opozarja, da sta svoboda medijev in digitalna varnost novinarjev ogroženi predvsem zaradi nenehne uporabe vohunske tehnologije ter zlonamernih tožb, t. i. SLAPP tožb, katerih cilj je preprečevanje obveščanja javnosti in nadlegovanje novinarjev.
Lansko leto je platforma, katere partnerske organizacije so med drugim Evropska zveza novinarjev, Mednarodna zveza novinarjev ter Novinarji brez meja, zabeležila dva umora novinarjev, in sicer med opravljanjem dela v Ukrajini. V napadu na televizijsko postajo v Albaniji pa je bil ubit še en medijski delavec.
Število ubitih novinarjev in medijskih delavcev je tako nižje kot leta 2022, ko jih je bilo ubitih 13. Ta upad pa poročilo pripisuje strožjim ukrepom Ukrajine, ki novinarjem omejuje dostop do fronte. V letu 2023 je platforma objavila 285 opozoril o resnih grožnjah ali napadih na svobodo medijev ter dodala pet primerov nekaznovanosti za umor novinarjev. Skupno je tako na platformi 30 opozoril o nekaznovanosti za umor novinarjev.
Praksa institucionaliziranega jemanja talcev
Na zadnji dan lanskega leta je bilo v članicah Sveta Evrope – vključno z ukrajinskimi ozemlji, ki jih je zasedla Rusija – pridržanih 59 novinarjev in medijskih delavcev ter še 65 novinarjev in medijskih delavcev v Rusiji in Belorusiji.
Rusija se je z aretacijo novinarjev Evana Gershkovicha in Alsu Kurmasheve vrnila k praksi institucionaliziranega jemanja talcev, piše v poročilu, ki ravno tako opozarja na porast števila novinarjev in medijskih delavcev v izgnanstvu.
Slovenija je v poročilu omenjena le v zvezi s položajem javnih medijev. “Pozitivno je, da je Slovenija po zamenjavi vlade sprejela ukrepe za izvajanje priporočil Evropske unije o vladavini prava, da bi zagotovila demokratično upravljanje svojih javnih medijev,” piše v poročilu.
Generalna sekretarka Sveta Evrope Marija Pejčinović Burić je ob objavi poročila opozorila na vse večja tveganja in ovire, s katerimi se soočajo novinarji in mediji v Evropi. “Države morajo odločno ukrepati za zaščito novinarjev in preprečevanje groženj svobodi medijev,” je dodala ter članice Sveta Evrope pozvala, naj spoštujejo svobodo medijev.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!