Menu Item
Novi ruski napadi z raketami in droni so v torek in ponoči v Ukrajini terjali več žrtev. Tudi Ukrajina je ponoči sprožila nov val napadov z droni na številne cilje v Rusiji. Medtem proukrajinske oborožene sile, ki so vdrle na ozemlje Rusije, civiliste pozivajo k evakuaciji ter zagrozile z obsežnimi napadi na tamkajšnje cilje ruske vojske.
Novi ruski napadi z raketami in droni so v torek in ponoči v Ukrajini terjali več žrtev. V raketnem napadu v mestu Krivi Rog so v torek zvečer umrli štirje ljudje, več kot 40 je bilo ranjenih. O smrtnih žrtvah nočnih napadov z brezpilotniki pa poročajo iz mesta Sumi na severu države in Mirnograda v Donecku.
Mesto Krivi Rog v osrednjem delu Ukrajine, ki je tudi rojstni kraj predsednika Volodimirja Zelenskega, je bilo v torek zvečer tarča raketnega napada, v katerem je bila zadeta večnadstropna stanovanjska stavba. Po zadnjih podatkih so bili ubiti štirje ljudje, najmanj 44 je bilo ranjenih, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Zelenski je v večernem nagovoru prizadetim izrekel sožalje in napovedal povračilne ukrepe. “V Kremlju se morajo naučiti, da njihov teror ne bo ostal nekaznovan,” je dejal.
Ponoči je bila nato v napadu drona poškodovana stanovanjska stavba v mestu Sumi na severu Ukrajine. En človek je umrl, osem je ranjenih. V petnadstropnem poslopju je škodo utrpelo 30 stanovanj, polovica je po navedbah lokalnih oblasti popolnoma uničena.
V mestu Mirnograd v delu regije Doneck, ki je pod ukrajinskim nadzorom, pa sta bila v ruskem obstreljevanju v stanovanjski hiši ubita dva človeka, še pet je bilo ranjenih, je prek Telegrama sporočil guverner Vadim Filaškin. Po njegovih besedah so bile v napadu uporabljene letalske bombe, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Ukrajina ponoči znova ciljala rusko energetsko infrastrukturo
Ukrajina je ponoči sprožila nov val napadov z droni na številne cilje v Rusiji. Večino letalnikov je zračna obramba sestrelila, eden od njih pa je sprožil požar v naftni rafineriji okoli 200 kilometrov južno od Moskve. Ukrajinske sile so poleg obmejnih regij Belgorod, Brjansk, Kursk in Voronež, ki so jih napadle z več kot 40 droni, ciljale tudi Rjazan v notranjosti države, kjer je eden od dronov sprožil požar v rafineriji nafte. Napad na rafinerijo je prek omrežja Telegram potrdil regionalni guverner Pavel Malkov in dodal, da so bili po začasnih informacijah v napadu tudi ranjeni.
Lokalne oblasti v leningrajski regiji so medtem sporočile, da je zračna obramba sestrelila dron, ki je ciljal tamkajšnjo rafinerijo. Današnji napadi sledijo torkovemu vzorcu, ko je ukrajinska vojska med drugim zadela eno največjih rafinerij nafte skoraj tisoč kilometrov od meje z Rusijo. Ruski voditelj Vladimir Putin je te napade danes povezal z ukrajinskimi neuspehi na frontnih črtah in pa s prihajajočimi predsedniškimi volitvami v Rusiji. “Ne dvomim, da je glavni cilj, če ne motiti predsedniške volitve v Rusiji, pa nekako posegati v normalen proces,” je povedal za ruske medije, navaja AFP. Na volitvah v Rusiji, ki bodo potekale ta konec tedna, si bo Putin po vseh pričakovanjih zagotovil nov predsedniški mandat.
Proukrajinske skupine grozijo z napadi na obmejni ruski mesti
Medtem proukrajinske oborožene skupine, ki so v preteklih dneh vdrle na obmejno ozemlje Rusije, civiliste pozivajo, naj zapustijo mesti Belgorod in Kursk ter zagrozile z obsežnimi napadi na tamkajšnje cilje ruske vojske, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
“Prisiljeni smo obstreljevati položaje vojske, ki se nahajajo v mestih Belgorod in Kursk, zato pozivamo lokalne oblasti, naj začnejo z evakuacijo civilistov iz mest,” so v skupni izjavi sporočile proukrajinske skupine Legija Svobodna Rusija, Ruski prostovoljni korpus in Sibirski bataljon.
Omenjene skupine so v preteklih dneh vstopile v regiji Belgorod in Kursk ter se spopadle s tamkajšnjimi ruskimi silami. Obrambno ministrstvo v Moskvi je sicer v torek zatrdilo, da je vojska z letali, raketami in topništvom “preprečila poskus kijevskega režima, da bi se prebil na obmejno ozemlje Rusije”. Dodalo je, da je bil sovražnik pregnan nazaj.
Proukrajinske skupine so v torek trdile, da se spopadi nadaljujejo in da so v regiji Kursk prevzele nadzor nad vasjo Tjotkino.
Napadi na energetsko infrastrukturo, strategija Ukrajine
Napadi na rusko energetsko infrastrukturo so del ukrajinske strategije, s katero želijo vplivati na ruski trg goriv. Kremelj je tako že za šest mesecev zaustavil izvoz goriva, da bi s tem ublažil naraščajoče domače cene. Krivdo za naraščajoče cene goriv je Kremelj sicer pripisal nihanjem na trgu, toda ruski poznavalci to povezujejo ravno z napadi na infrastrukturo in učinkom zahodnih sankcij.
Višanje cen goriv sicer najbolj prizadenejo državljane, saj se višje cene goriv odražajo tudi v cenah življenjskih potrebščin in stroškov ter nižanja življenjskega standarda, navedbe tujih medijev povzema Jutranji.hr.
Bela hiša mimo kongresa napovedala nov paket pomoči za Ukrajino
Bela hiša je v torek mimo kongresa napovedala nov paket vojaške pomoči za Ukrajino v vrednosti 300 milijonov dolarjev. Po besedah svetovalca za nacionalno varnost ameriškega predsednika Jacka Sullivana gre za pomoč, ki bo naslovila nujne potrebe ukrajinskih sil, medtem ko republikanci v kongresu še vedno blokirajo večji, 60-milijardni paket pomoči.
Prva pošiljka pomoči iz Washingtona v več mesecih bo Kijevu priskrbela rakete za zračno obrambo, več vrst streliva in nekaj oklepnih vozil, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Sullivan je javnost seznanil s to novico v času obiska poljskega predsednika Andrzeja Dude in premierja Donalda Tuska v ZDA.
Njun gostitelj, ameriški predsednik Joe Biden, si že dolgo prizadeva, da kongres prižge zeleno luč paketu vojaške pomoči v vrednosti 60 milijard dolarjev, kar pa zavrača republikanska večina. Neimenovani uradniki so za AFP pojasnili, da je teh 300 milijonov Pentagonu uspelo zbrati z varčevanjem pri nekaterih nedavnih nakupih.
Ameriške politične razprtije v volilnem letu skrbijo Ukrajino, saj se ta po neuspeli lanskoletni protiofenzivi sooča z nevarnostjo vnovičnega ruskega napredovanja na fronti. Da so se razmere po nekaj mesecih na bojiščih vendarle stabilizirale, je v ponedeljek zatrdil ukrajinski predsednik Zelenski.
Scholz vnovič zavrnil možnost pošiljanja raket Ukrajini
Nemški kancler Olaf Scholz je danes v bundestagu znova zavrnil možnost pošiljanja nemških raket dolgega dosega taurus Ukrajini. Po njegovih besedah bi bila namreč dobava sistemov dolgega dosega Kijevu smiselna le v okviru napotitve nemških vojakov. “To je meja, ki je kot kancler ne želim prestopiti,” je poudaril.
“Zame dobava oborožitvenih sistemov dolgega dosega ne pride v poštev,” je po navedbah časnika Der Spiegel v parlamentu v Berlinu dejal Scholz. Ob tem je poudaril, da bi uporaba raket taurus v Ukrajini terjala sodelovanje nemških vojakov pri njihovem usmerjanju in drugih nalogah, kar pa je meja, ki je ne želi prestopiti.
Nemški kancler je že februarja pojasnil razloge za zavračanje ideje o pošiljanju raket taurus v Ukrajino. Med drugim se boji, da bi njihova dobava in namestitev pomenila neposredno vpletanje Nemčije v vojno, s čimer bi država tvegala stopnjevanje konflikta.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje