Menu Item
Britansko sodišče je pred kratkim na štiri- in petletne zaporne kazni obsodilo peterico podnebnih aktivistov, ki so sodelovali v blokadi cest. Drakonske zaporne kazni za miroljubne protestnike so nezaslišane za demokratično državo, pravi del javnosti, medtem ko je drugi del zadovoljen, ker naj bi z obsodbami umirili protestnike, ki povzročajo kaos na cestah in letališčih.
Izredne razmere terjajo izredne ukrepe. Takšno je stališče podnebnih aktivistov, katerih protesti so zadnja leta iz miroljubnega skandiranja gesel o nujnosti ukinitve fosilnih goriv prerasli v vidnejše demonstracije. Zapore cest, oviranje potnikov na letališčih, prekinitve športnih in kulturnih dogodkov ter napadi na znana umetniška dela so taktike, s katerimi želijo doseči preboj.
Ker politikov ne premaknejo niti nedvoumna svarila znanstvenikov niti jasne posledice dolgoletne neodgovornosti, protestniki upajo, da jih bodo k ukrepanju spodbudile jezne množice čakajočih na avtocestah in letališčih.
A doslej je bilo obratno. Voditelji niso bili kaznovani, podnebni protestniki pa so bili v nekaterih državah – predvsem zahodnih demokracijah, med njimi sta Nemčija in Združeno kraljestvo – obsojeni na večletne zaporne kazni.
Pred dvema tednoma je britanski sodnik odločil, da mora za zapahe pet okoljskih aktivistov, ki so organizirali proteste, zaradi katerih je novembra 2022 obstal promet na londonski avtocestni obvoznici M25 in ki so povzročili zastoje po vsej južni Angliji.
45 protestnikov organizacije Just Stop Oil (JSO) se je štiri dni zapored povzpelo na mostove na avtocesti in prisililo policijo, da je ustavila promet.
58-letni ustanovitelj in vodja JSO Roger Hallam je bil obsojen na pet let zapora, 38-letni Daniel Shaw, 58-letna Louise Lancaster, 35-letna Lucia Whittaker De Abreu, in 22-letna Cressida Gethin pa na štiriletno ječo. Sodnik Christopher Hehir je ob razglasitvi sodbe dejal, da so “prestopili mejo med zaskrbljenimi aktivisti in fanatiki”.
V utemeljitvi sodbe je poudaril, da so protestniki povzročili štiridnevni kaos na cestah, ki je terjal 51 tisoč ur zamud voznikov in – kot je izračunalo tožilstvo – gospodarsko škodo v višini najmanj 765 tisoč funtov (908 tisoč evrov) in več kot 1,1 milijona funtov (1,3 milijona evrov) za stroške policijskega ukrepanja.
Lancaster je v svojem zagovoru opozorila, da smo na “nevarni in kritični točki v človeški zgodovini” ter da “so bila vsa druga sredstva demokratičnega prepričevanja neuspešna”. Sodnik je argumente zavrnil. Dejal je, da se imajo obtoženci za “edine razsodnike o tem, kaj je treba storiti glede podnebnih sprememb”.
“Korupcija sodnikov s strani ogljične države je prestopila mejo,” je med sojenjem poudaril Hallam, eden od pionirjev podnebnega aktivizma, ki je soustanovil tudi organizacijo Extinction Rebellion. “Imamo le omejeno časa, da ustavimo nepredstavljive grozote podnebnega in družbenega kolapsa – in rešimo našo demokracijo,” je dejal.
Protesti za protestnike
Sojenje v Londonu so spremljali protesti. 2. julija so aktivisti pred sodiščem stali s plakati z napisom: “Porotniki imajo absolutno pravico po svoji vesti oprostiti obtoženca.” Sodnik je odredil aretacijo 11 protestnikov zaradi nespoštovanja sodišča. Pregon je sicer nato opustil, saj da je bil za protest odgovoren Roger Hallam, ki jih je pozval pred sodišče. Protestniki so zavrnili sodnikove trditve, da so bili zmanipulirani.
Pred sodiščem je bil tudi znani britanski televizijski voditelj in naravovarstvenik Chris Packham. “Tukaj stojim, ker sem prepričan, da gre za neposredno krajo naše svobode, za uničenje naše demokracije, za namerno in preračunano ustrahovanje protestnikov in da, če se temu ne upremo, obstaja resna nevarnost, da bo naša vrsta uničila življenje na Zemlji,” je posvaril.
Najdaljše kazni za mirne proteste
Po poročanju BBC gre za najdaljše izrečene kazni za mirno protestiranje v Združenem kraljestvu sploh. Daljše zaporne kazni je omogočila prejšnja konservativna vlada, v času katere so spremenili zakon, prav zato, da bi zajezili moteče proteste. Tisti, ki povzročijo resno škodo delu javnosti (conspiracy to cause a public nuisance) – to lahko vključuje materialno škodo, poškodbe, resno stisko, motnje ali neprijetnosti – so lahko obsojeni celo na deset let ječe.
Nič ne kaže, da bi nova laburistična vlada delovala kaj drugače. Novi premier Keir Starmer je obsodil dejanja ekoprotestnikov, tudi nedavno vandaliziranje Stonehengea z oranžnim prahom, ki po zagotovilih strokovnjakov za kulturno dediščino na starodavnem spomeniku ni pustil trajnih posledic.
Starmer je dejal, da “odkrito obsoja njihova dejanja”, ki da so pomilovanja vredna. “Občutiti morajo vso moč zakona,” je poudaril.
“Kako veste, kdaj protesti delujejo? Ko jih vlade prepovejo,” je v Guardianu zapisal novinar, okoljski in politični aktivist George Monbiot ter poudaril, da bi takšne kazni lahko pričakovali v Rusiji ali Egiptu, ne pa v Združenem kraljestvu. Gre za zapiranje povsem miroljubnih ljudi, ki želijo preprečiti eksistencialno katastrofo, je opozoril. Povprečna dosojena kazen za nasilništvo v Britaniji je 1,7 leta zapora.
Na drugi strani je del britanske javnosti pozdravil obsodbo, saj da je pogumni sodnik končno sprejel odločitev v dobro Britancev, ki so jih nori ekoaktivisti vzeli za (prometne) talce.
Že pred zdaj obsojeno peterico sta bila lani na triletni zaporni kazni obsojena aktivista JSO Morgan Trowland in Marcus Decker, ki sta se povzpela na most čez Temzo in dva dni v visečih mrežah visela s prometnega mostu ob ogromnem transparentu “Just stop oil” (Samo ustavite nafto). Policija je morala za 40 ur zapreti most, kar je povzročilo velike zamude več sto tisoč voznikov.
Ob njuni obsodbi je sodnik dejal, da morata za zapahe zaradi kaosa, ki sta ga povzročila, in da naj njuna kazen izuči vse okoljske protestnike, da takih akcij ne bodo več izvajali. To se ni zgodilo. Njegove besede je zdaj ponovil sodnik Hehir. A so odmevale v prazno.
Le nekaj dni po obsodbi so na londonskem letališču Heathrow aretirali deset protestnikov, ki so nameravali blokirati vzletno-pristajalno stezo. V ponedeljek se je osmerica protestnikov JSO usedla na tla v letališki stavbi Gatwicka in ovirala prehod potnikom. Čez dobro uro je protestnike odvlekla policija.
Če se je še nedavno zdelo, da je med podnebnimi protestniki večina mladih, ki jih je na ulice množično pritegnila Greta Thunberg – tudi v Sloveniji je najbolj aktivna na tem področju skupina Mladi za podnebno pravičnost – pa je tako na tleh londonskih letališč kot v drugih akcijah videti več starejših gospodov in gospa.
Dolge zaporne kazni jih niso umirile, ampak le še podžgale. 58-letni Hallam pravi, da je bil zapor vedno del strategije JSO. V pogovoru za BBC iz svoje zaporniške celice je dejal, da stoji za svojimi dejanji. “Moralni imperativ je upor proti največji krizi v zgodovini človeštva,” je prepričan.
Pred JSO je Hallam soustanovil in deloval v protestniški skupini Extinction Rebellion (XR). Serija protestov, s katerimi je skupina leta 2019 ohromila ceste v središču Londona in razjezila javnost oziroma del javnosti, je razklala XR. Poleti 2020 je skupina izključila Hallama in se kasneje odrekla dejanjem, ki bi posegala v vsakdanje življenje ljudi.
Hallam in drugi nezadovoljni člani XR so nato ustanovili JSO in še eno protestniško gibanje, Insulate Britain, ki nadaljujeta z neposrednimi akcijami. Poleg zasedb avtocest so se usmerili tudi na športne dogodke, med njimi Wimbledon in svetovno prvenstvo v snookerju, ki so ga ustavili z eksplozijo oranžnega prahu.
Aretacije so bile vedno del Hallamove taktike, ki se zgleduje po sufražetkah in Gandhijevem boju za neodvisnost v Indiji. Njihova ideja je, da zaprti aktivisti postanejo mučeniki, živi simboli nujnosti podnebnega vprašanja, ki tako dobi tudi prostor v medijih. In navdih za druge podnebne aktiviste, ki ne nameravajo odnehati.
O vprašanju zapiranja miroljubnih protestnikov bo odločalo Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Po poročanju BBC bi lahko odločilo, da britanski zakon ni v skladu z osnovnimi pravicami do protesta in svobode govora.
Aktivist Morgan Trowland, ki so ga po 13 mesecih ječe predčasno izpustili, je o izkušnji zapora za Guardian dejal, da ni bila dobra, a tudi ne zelo strašljiva. “Zdi se mi res absurdno. Zaporne kazni naj bi nas prestrašile, da se sprijaznimo s podnebnim in ekološkim propadom ter sprejmemo življenje v samouničujočem družbenem sistemu? To je nesmisel,” je poudaril.
O podnebnih protestih smo med drugim govorili tudi v zadnjem N1 podkastu: Razdeljena Slovenija in volitve, ki bodo odločale o usodi sveta.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje