Menu Item
Med 9. in 11. julijem bo potekal vrh zveze Nato v Washingtonu. Tokratni vrh bo potekal v znamenju 75. obletnice severnoatlantskega zavezništva, ki je bilo ustanovljeno 4. aprila 1949 prav v Washingtonu. Tudi letos bo ena od glavnih tem vojna v Ukrajini. Kot je mogoče slišati, se po svetu pojavljajo signali o morebitnem premierju med Rusijo in Ukrajino, a pot do tega bo še dolga.
Na tokratnem vrhu zveze Nato v Washingtonu se bodo zvrstili trije glavni dogodki. Najprej bo potekalo glavno zasedanje med zavezniškimi državami, sledilo bo srečanje zavezništva z nekaterimi državami indopacifiške regije, sklepno dejanje vrha pa bo zasedanje sveta Nato – Ukrajina. Gre za format, ki je bil ustanovljen na lanskem zasedanju Nata v Vilni.
Kot pravijo viri iz vladnih krogov, naj bi bila po zasedanju omenjenega sveta sprejeta tudi posebna izjava o perspektivi članstva Ukrajine v zvezi Nato. Ob tem naši sogovorniki poudarjajo, da ta izjava nikakor ne bo pomenila povabila Ukrajini v severnoatlantsko zavezništvo, česar se je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski nadejal pred lanskim vrhom v Vilni. V izjavi naj bi bile ponovljene zaveze iz vrhov zavezništva v Bukarešti in Vilni, da ima Ukrajina perspektivo, da se na neki določeni točki v prihodnosti, ko bodo razmere to dopuščale, pridruži Natu.
Prav tako naj bi bil sprejet tudi dogovor oziroma zaveza o ravni pomoči za Ukrajino, v Kijev pa naj bi zveza Nato napotila tudi enega od namestnikov generalnega sekretarja zavezništva. Po besedah naših sogovornikov ima Nato v Ukrajini svoje predstavništvo že od leta 1997, predstavnik Nata v državi pa bo pomagal skrbeti, da bo mehanizem sodelovanja zavezništva in Ukrajine deloval bolj strukturirano, koordinirano in enotno. Trenutno ima generalni sekretar zveze Nato sedem pomočnikov, odslej jih bo imel osem.
Po besedah naših sogovornikov iz vladnih krogov bo vrh zavezništva zelo pomemben, saj bo Nato po zasedanju prešel na izvajanje bolj sistematične pomoči Ukrajini. Članice zveze Nata so se prav ta teden dogovorile, da bodo prihodnje leto za pomoč Ukrajini namenile 40 milijard evrov, viri pa menijo, da bi morala pomoč na tej ravni ostati tudi v prihodnje. A države članice za zdaj še vedno niso potrdile načrta odhajajočega generalnega sekretarja zavezništva Jensa Stoltenberga, ki je sredi junija pozval k dolgoročni finančni podpori Ukrajini, ki bi znašala 40 milijard evrov letno.
Na zasedanju bo v ospredju tudi tema obrambnih izdatkov držav članic zavezništva. 23 od 32 držav članic sicer dosega zavezo dveh odstotkov izdatkov bruto domačega proizvoda, med državami, ki te stopnje še ne dosegajo, pa je tudi Slovenija. Trenutno je realizirana višina obrambnih izdatkov naše države v letu 2023 znašala 1,3 odstotka, ob ugodnih napovedih pa bi po besedah naših sogovornikov lahko mejo dveh odstotkov dosegla do leta 2030.
Bo pa vrh zavezništva tudi priložnost za številna bilateralna srečanja, predsednik vlade naj bi se tam srečal s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom, pa tudi z voditelji Finske in Kosova.
V zadnjem tednu je v državi veliko prahu dvignil tudi podpis varnostnega sporazuma Slovenije in Ukrajine. Špekuliralo se je namreč, da bi lahko predsednik vlade Robert Golob omenjeni sporazum podpisal prav na vrhu Nata v Washingtonu, a se to ne bo zgodilo. Kot so v četrtek sporočili z vlade, sporazum še ni dokončno usklajen, usklajevanje pa poteka na ravni ministrstva za zunanje in evropske zadeve, obravnavati pa ga mora tudi še parlamentarni odbor za zunanjo politiko.
Omenjeni sporazum je sicer konec junija ob obisku v Kijevu nameravala podpisati predsednica republike Nataša Pirc Musar, a se to ni zgodilo, saj besedilo sporazuma takrat še ni bilo usklajeno, prav tako pa naj bi imeli določene zadržke tudi v Kijevu, saj sporazum ni vseboval konkretnih zavez glede pomoči.
Naši sogovorniki pravijo, da nikoli ni bil določen datum, kdaj naj bi bil varnostni sporazum med Slovenijo in Ukrajino podpisan, so pa obstajale priložnosti, kdaj bi se to lahko zgodilo. Obisk predsednice republike v Kijevu in udeležba premierja na zasedanju zveze Nato sta bili dve takšni priložnosti, a se to ni zgodilo, ker vsebina sporazuma ni bila usklajena.
V vladnih krogih pričakujejo, da bi se to lahko zgodilo v kratkem, nova priložnost za podpis varnostnega sporazuma pa bi lahko bil vrh evropske politične skupnosti, ki bo potekal 18. julija v Londonu. Na vrhu bodo prisotni voditelji držav članic EU, politični vrh Evropske unije, članice evropske politične skupnosti in generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje