Veliko odkritje na hrvaškem otoku

Arheološko izkopavanje na hrvaškem otoku Šćedro je prineslo pomembno odkritje.
Raziskovalci so v Ratini jami na jugovzhodnem delu otoka našli dokaze o poselitvi otoka, ki segajo v čas neolitika oziroma mlajše kamene dobe. Predmeti so torej stari 7.000 let.

Med arheološkimi izkopavanji so odkrili 250 fragmentov keramičnih posod, 97 kosov živalskih kosti, 109 školjk in morskih polžev ter štiri kremenove artefakte, ki so povezani s hvarsko kulturo iz petega tisočletja pred našim štetjem.

Največje presenečenje raziskave so zagotovo keramične najdbe, ki so bile podrobno analizirane. Analiza je pokazala, da gre verjetno za delce značilnih polokroglih skled s prstanastim robom in delno zglajenim ostenjem. Posode so okrašene z vgraviranimi geometrijskimi motivi, kar jih po mnenju raziskovalcev nedvoumno umešča v omenjeno obdobje in nakazuje na vpliv hvarske kulture, poroča Morski.hr.

Takšne posode so arheologi v preteklosti našli tudi v Grapčevi jami na Hvaru, ki velja za enega ključnih neolitskih najdišč v vzhodnem Jadranu. To odkritje kaže, da je bila Ratina jama naseljena sočasno z nekaterimi najpomembnejšimi prazgodovinskimi najdišči v regiji, kar odpira številna nova vprašanja o njeni vlogi v prazgodovinski mreži naselbin in trgovskih poti.

Dokaz, da so že v prazgodovini obstajale razvite trgovske mreže

Pomemben vidik raziskave je tudi izvor surovin teh artefaktov. Preliminarne raziskave kažejo, da je bilo kamnito in kremenčevo orodje verjetno preneseno z drugih jadranskih otokov ali kopnega, morda pa tudi drugih bolj oddaljenih lokacij po Jadranu.
"Odkritje potrjuje, da je bil otok Šćedro ključna lokacija v prazgodovinskih trgovskih in pomorskih mrežah," je v objavi ob odkritju zapisala podporna organizacija projekta Prijatelji otoka Šćedra.

Že v kameni dobi so obstajale razvite trgovske in pomorske mreže, ki so povezovale Hvar, Korčulo, Pelješac in širše območje vzhodnega Jadrana, so prepričani tudi strokovnjaki. Šćedro bi bilo lahko s svojo osrednjo lokacijo ključno vozlišče za komunikacijo in trgovino v prazgodovinski skupnosti.

"Ta arheološka raziskava ne spreminja le našega razumevanja hvarske kulture, ampak omogoča tudi globlji vpogled v življenje prazgodovinskih skupnosti na vzhodni obali Jadrana," poročajo hrvaški mediji.

Čeprav so trenutna izkopavanja zajela le majhen del jame, količina in pomen najdb nakazujeta, da je bila jama stalno naseljena oziroma v stalni uporabi.

POSEBNI VIDEO: "Upanje zahteva pogum"