Menu ItemVesoljski teleskop James Webb so po številnih težavah in preložitvah danes le izstrelili. Iz vesoljskega centra v Kourouju v Francoski Gvajani so ga, kot je bilo predvideno, izstrelili ob 13.20 po srednjeevropskem času. V razvoj velikega teleskopa je močno vpeta tudi slovenska astrofizičarka Maruša Bradač.
Vesoljski teleskop James Webb je po številnih težavah in preložitvah danes le poletel v vesolje. Iz vesoljskega centra v Kourouju v Francoski Gvajani so ga, kot je bilo predvideno, izstrelili ob 13.20 po srednjeevropskem času. Novi vesoljski teleskop, o katerem smo podrobneje že pisali, naj bi nadomestil Hubblovega in znanstvenikom omogočil vpogled še dlje v vesolje.
Teleskop je v vesolje ponesla raketa Ariane 5, ki jo upravlja francoski Arianespace. Po 27 minutah leta se je ločil od zgornjega dela rakete ter je zdaj na poti proti orbiti, ki jo bo dosegel čez mesec dni. “Ločitev teleskopa Webb je uspela, pojdi Webb,” je ob tem dejal Jean-Luc Voyer iz nadzornega središča v Kourouju. Po ločitvi je upravljanje Jamesa Webba prevzela ameriška vesoljska agencija Nasa, in sicer iz instituta za vesoljske teleskope v Baltimoru v ZDA.
Nasa je izstrelitev prenašala na svoji spletni strani, njen tiskovni predstavnik Rob Navias pa jo je pospremil z besedami: “Izstrelitev iz tropskega deževnega gozda na sam rob časa, James Webb začenja potovanje nazaj k rojstvu vesolja.”
Nekaj ur pred izstrelitvijo so znanstveniki s pomočjo vremenskega balona analizirali številne plasti atmosfere in se prepričali, da so razmere primerne.
Za izstrelitev na voljo 32 minut
Po izstrelitvi bo treba počakati še približno šest mesecev, da bo vesoljski teleskop razgrnil sončne ščite in glavno ogledalo, umeril svoje instrumente, se ohladil in dosegel cilj, kjer bo deloval. Ta cilj je od Zemlje oddaljen skoraj 1,5 milijona kilometrov. To je skoraj štirikratna razdalja med Zemljo in Luno. Teleskop Hubble za primerjavo okoli Zemlje kroži na višini približno 550 kilometrov. V nasprotju s svojim predhodnikom bo teleskop Webb krožil okoli Sonca, sočasno z Zemljo.
Osrednji del teleskopa je ogromno primarno ogledalo, široko 6,5 metra in sestavljeno iz 18 manjših šesterokotnih ogledal. Del teleskopa so tudi posebni instrumenti, ki se bodo uporabljali za dva osnovna namena – fotografiranje nebesnih teles in spektroskopijo oz. razčlenitev svetlobe na ločene valovne dolžine za preučevanje fizikalnih in kemijskih lastnosti snovi v vesolju.
Ogledalo in instrumenti so zaščiteni s petslojnim ščitom pred soncem, ki se polno razprt razteza do velikosti teniškega igrišča.
Preučeval bo za 300 milijonov let več kot njegov predhodnik
Naslednik Hubblovega teleskopa, ki je od njega mnogo močnejši, bo potem preučeval nastanek vesolja vse do 200 milijonov let po velikem poku pred 13,8 milijarde let, kar je za 300 milijonov let več kot njegov predhodnik Hubble. Deloval naj bi od pet do deset let.
“To je ena glavnih vlog Jamesa Webba – da ugotovimo, kako je videti vesolje v samem začetku, ko je bilo staro le en odstotek današnje starosti. Takrat so začele nastajati prve galaksije, ki jih želimo preučiti bolj natančno,” je pred mesecem dni za N1 povedala dr. Maruša Bradač, priznana slovenska astrofizičarka, ki že desetletje sodeluje pri razvoju teleskopa.
Od leta 2016 je tudi članica raziskovane skupine, ki je razvila enega od štirih najpomembnejših znanstvenih instrumentov na teleskopu NIRISS.
Opazoval bo tudi naš sončni sistem
Njegov drugi glavni cilj je odkrivanje in raziskovanje planetov zunaj Osončja, pri tem pa bo preučeval pogoje v atmosferi in morebitne sledi življenja.
Načrtovana so tudi natančnejša opazovanja v našem sončnem sistemu, med drugim Marsa in Evrope, Jupitrove ledene lune.
Začetki projekta segajo v leto 1989
Skoraj devet milijard evrov vreden projekt, katerega začetki segajo v daljno leto 1989, je potekal pod vodstvom Nase, Evropske vesoljske agencije (ESA) in kanadske vesoljske agencije (CSA). Pri njem je sodelovalo na tisoče znanstvenikov, inženirjev in drugih raziskovalcev iz 14 držav.
Največji in najmočnejši teleskop, kadarkoli zgrajen, je sicer poimenovan po Jamesu E. Webbu, ki je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja vodil takrat novonastalo vesoljsko agencijo Nasa. Pod njegovim vodstvom se je agencija lotila enega najbolj impresivnih projektov v zgodovini, projekta Apollo, katerega vrhunec je bil prvi človeški pristanek na Luni leta 1969.
Gradnja teleskopa se je v ZDA začela leta 2004 in potekala vse do letos, ko so ga končno prepeljali na izstrelišče v Francoski Gvajani. Teleskop naj bi sicer po izvirnih načrtih v vesolje poletel že leta 2007, vendar so gradnjo zaznamovale številne težave in preložitve izstrelitev.
Zaradi težav pri gradnji se je predvidena vrednost projekta skozi leta povečala za trikrat na skoraj devet milijard evrov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!