Menu Item
Znanstveniki so oživeli doslej neznano vrsto črva, ki je bila globoko pod ledom kar 46 tisoč let. Čeprav se lahko znanost iz organizmov, ki lahko takšne razmere preživijo, veliko nauči, pa v zraku ves čas visijo vprašanja, kaj vse še lahko pride na površje s taljenjem ledu iz časa ledene dobe. Poleg tega so v permafrostu ogromne količine ogljika, kar bi bilo za človeštvo lahko pogubno, odmrznjeni virusi in bakterije pa bi lahko povzročali nove bolezni. Kako blizu tem nevarnostim smo že?
Teymuras Kurzchalia, upokojeni profesor na Inštitutu Maxa Plancka za molekularno celično biologijo in genetiko v Dresdnu, je eden izmed znanstvenikov, ki so sodelovali v raziskavi ponovno oživljene vrste črva, ki je bila do nedavnega globoko zamrznjena v permafrostu.
Črvi so bili v kriptobiotičnem stanju, kar je stanje “med smrtjo in življenjem”, v katerem so organizmi odporni tako na visoke temperature kot tudi na zmrzal in prenesejo odsotnost vode ter slane razmere.
Pred petimi leti so znanstveniki v sibirskem permafrostu našli dve vrsti glist, jih oživili in prenesli v laboratorije. Genetska analiza je prinesla še nevidne rezultate. Črvi so bili namreč doslej še neznane vrste, odkrili pa so tudi razlog za preživetje v kriptobiozi: ta se skriva v proizvodnji sladkorja, trehalozi, ki organizmom omogoča zmrzovanje in dehidracijo, poroča CNN.
Kaj je permafrost
Permafrost so trajno zamrznjena tla iz časa ledene dobe, ko so se ledeniki in ledene plošče širili in krčili. Pod seboj so drobili kamnino, s tem pa tudi najrazličnejše organizme. Ponekod ta led tudi danes še vedno meri 1.500 metrov.
Obenem pa je permafrost izredno dobro skladišče mikrobov in virusov, saj je v zamrznjeni prsti hladno, temno in ni kisika. Znanstvene študije kažejo, da lahko nekateri povzročitelji bolezni, kot so bakterije, virusi in glive, po tem, ko zmrznejo, preživijo tudi nekaj milijonov let. Zato se ob taljenju ledu, kar je posledica podnebnih sprememb, znanstveniki že sprašujejo, kakšni virusi in bakterije znajo oživeti, ki so lahko za človeštvo morda tudi nevarni.
Poleg tega je v zamrznjenih tleh ujetega ogromno ogljika, celo dvakrat več, kot je ga v ozračju trenutno. Ob taljenju arktičnega permafrosta bi se lahko po napovedih revije Nature samo do leta 2100 v ozračje sprostila desetina tega ogljika, kar pa bi “lahko imelo katastrofalne globalne posledice”, meni klimatolog Max Holmes.
Po drugi strani preučevanje teh organizmov prinaša tudi številna uporabna znanja, meni Philipp Schiffer, vodja raziskovalne skupine na Inštitutu za zoologijo Univerze v Kölnu. Znanstveniki se lahko naučijo, kako pomagati pri zaščiti drugih vrst oziroma kako se zaščiti “v teh ekstremnih razmerah, kot jih imamo zdaj”, je prepričan znanstvenik.
Gigantski “zombi virus”
A kaj natanko ima Schiffer v mislih, ko govori o ekstremnih razmerah?
Že marca letos smo poročali, da je francoskim znanstvenikom uspelo oživiti tako imenovani “zombi virus”, ki je v večnem ledu preživel še dlje, kakor zdaj oživeli črvi, kar 48 tisoč let. Virus je še vedno kužen, a za ljudi ni nevaren, saj lahko okuži le enocelične organizme.
Toda že takrat so znanstveniki opozarjali, da so nedavne spremembe permafrosta skrb vzbujajoče, saj taljenje zamrznjenih tal lahko sprosti bakterije in viruse, ki se jih je človek v preteklosti že znebil, je za CNN dejala Kimberley Miner, znanstvenica s kalifornijskega raziskovalnega inštituta.
Prav tako taljenje permafrosta spreminja polarno pokrajino, tundro in gozdove Aljaske, Kanade in Rusije. Pokrajina je polna ogromnih vrtač, novo nastalih in izsušenih jezer ter številnih poškodb, ki so jih za sabo pustili požari, navaja CNN.
Taljenje arktičnega permafrosta je eden izmed črnih scenarijev podnebnih sprememb. Če bi do tega prišlo, bi mikrobi, ki so bili doslej zakopani v zamrznjeni zemlji, začeli sproščati toplogredni plin metan, ta pa v moči segrevanja za 20-krat presega ogljikov dioksid, za revijo Cosmos pojasnjuje podnebni znanstvenik James Hansen z Univerze Columbia.
Čeprav ni jasno, kdaj bomo dosegli prelomno točko, ki bo sprožila hitro taljenje permafrosta, raziskave kažejo, da bi se to lahko zgodilo prej, kot si mislimo, še piše revija.
Vprašanje za milijon dolarjev
Glavno vprašanje trenutno je, kako torej ustaviti začarani krog, ki ga poganja vse višja raven ogljika, ki pomembno vpliva na podnebne spremembe, te pa talijo permafrost, slednji pa grozi, da bo v ozračje izpustil še več zadržanega ogljika?
Med ukrepi so omejevanje fosilnih goriv, nedotaknjenost gozdov in omejevanj emisij “črnega ogljika”, torej sajastih delcev, ki potemnijo sneg in led ter absorbirajo toploto, za revijo pojasnjuje mikrobiolog z Univerze v Queenslandu Ben Woodcroft.
A rešitev je daleč od preproste, dodaja, saj se ekologija in s tem povzročitelji toplote nenehno spreminjajo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje