Visoka cena, ki jo plačujejo civilisti v Iranu: "Moja hči je pod ruševinami"

Ameriško-izraelski napadi na cilje v Iranu trajajo že skoraj mesec dni, njihove posledice pa vse bolj občutijo civilisti. Ti se znajdejo ujeti med bombardiranjem iz zraka in represivnim režimom, ki je že januarja protirežimske proteste zatrl s smrtonosno silo. Po analizi BBC so bili številni napadi usmerjeni tudi v gosto naseljene dele Teherana.

Eden takšnih napadov je 9. marca prizadel stanovanjski kompleks v Resalatu, kjer je živelo več deset družin.

Žensko, ki je v kompleksu živela z možem in majhno hčerko, so nekaj dni po napadu pod ruševinami našli mrtvo skupaj z njeno hčerko.

V napadu je bila uničena tudi stanovanjska stavba čez cesto. Eden od prebivalcev, 55-letni moški, je za BBC povedal, da je bil udar "tako nenaden", da ga je vrglo čez sobo. Zdaj je vse, kar je imel, zakopano pod ruševinami. "Nimam več ničesar … Vsi moji dokumenti, vse je izginilo," pravi.

Po navedbah lokalnih oblasti in prebivalcev je bilo v napadu ubitih med 40 in 50 ljudi, številni pa so ostali brez domov in trenutno bivajo v bližnjem hotelu. "To je bilo naše življenje," še dodaja 55-letnik.

Izraelska vojska trdi, da je ciljala objekt, povezan z milico Basidž, vendar posnetki in pričevanja kažejo na obsežno uničenje širše soseske. Satelitske slike, ki jih je pregledal BBC, potrjujejo, da je bilo uničenih več stavb.

Orožje nesorazmerno glede na škodo za civiliste

Prebivalci poročajo tudi o več več zaporednih eksplozijah.

"Udarili so trikrat," pravi eden od preživelih. "V razmiku treh do petih sekund … Poskušal sem vstati, a mi je ruševje padlo na glavo."

Za novinarje na terenu je spregovorila tudi mati, ki že več dni čaka, da reševalci prekopljejo ruševine stanovanja v Resalatu, kjer je živela njena hči. "Nimajo dovolj ljudi, da bi jo spravili ven," pravi. "Moja hči je pod ruševinami … boji se teme."

Vojaški strokovnjaki za BBC ocenjujejo, da izraelsko letalstvo nad Teheranom verjetno uporablja velike bombe iz serije Mark 80, opremljene z natančnimi vodilnimi sistemi. Obseg in razpršenost škode v Resalatu po njihovih besedah ustrezata uporabi bombe Mark 84, največje v tej seriji, težke približno 900 kilogramov. Takšne neeksplodirane bombe so bile v mestu tudi fotografirane.

Združeni narodi so že opozorili, naj se države in oborožene skupine izogibajo uporabi tako močnih bomb v gosto poseljenih območjih. Dva strokovnjaka za mednarodno humanitarno pravo sta za BBC ocenila, da bi bila uporaba tovrstnega orožja v takšnem okolju lahko nesorazmerna glede na škodo za civiliste in morda tudi nezakonita.

Resalat ni osamljen primer

Resalat pa ni osamljen primer. Izraelske sile trdijo, da so nad Iranom odvrgle več kot 12.000 bomb, od tega 3.600 nad Teheranom, ameriško centralno poveljstvo pa navaja več kot 9.000 zadetih ciljev. Med njimi so policijske postaje, objekti milice Basidž, vojaške ustanove, varne hiše in domnevna skladišča orožja, ki se pogosto nahajajo znotraj gosto poseljenih sosesk.

Po mednarodnem humanitarnem pravu morajo strani v konfliktu razlikovati med civilnimi in vojaškimi cilji ter zagotoviti, da je škoda za civiliste sorazmerna z vojaško koristjo napada.

Civilno infrastrukturo, zlasti v zalivskih državah, ki so zaveznice Washingtona, pa je ciljal tudi Iran.

Prebivalci Teherana ob tem kritizirajo oblasti zaradi pomanjkanja zaščitnih ukrepov, saj da niso prejeli jasnih navodil ali opozoril. "Ni siren, ni opozoril … samo slišiš eksplozijo," je za BBC dejal eden od njih.

Ob izpadih interneta in pomanjkanju komunikacije se občutek negotovosti le še poglablja, saj ljudje ne vedo, kdaj ali kje bo prišlo do naslednjega napada. Iranska vlada doslej ni predstavila celovitih ukrepov civilne zaščite.

ZDA in Izrael poudarjajo, da ciljajo režimsko infrastrukturo, vendar v mestih, kjer je ta prepletena z vsakdanjim življenjem, posledice segajo precej dlje – izgubljene domove, razbite družine in občutek, da nikjer ni zares varno, piše BBC.