Napetosti na Bližnjem vzhodu se stopnjujejo in širijo. Kako hudo bo, če vojna v Gazi postane vojna v regiji?
Od krvavega napada Hamasa na Izrael so minili že skoraj trije meseci in v tem času se je zgodilo zares veliko, v svoji analizi ugotavlja bruseljski Politico. Izraelski odgovor se namreč že odraža po vsej regiji, trenutne razmere pa pritrjujejo mračni napovedi iranskega zunanjega ministra Hoseina Amirja Abdolahiana, ki je lani dejal, da bo izraelski odgovor na napad Hamasa neizogibno prinesel tudi “širitev konflikta”.
Eksplozije so že odjeknile tudi v Libanonu, uporniki iz Jemna v Rdečem morju napadajo ladje, Zahod zaradi gospodarskih interesov tja pošilja svoje bojne ladje, a s tem tvega spopad z iransko mornarico, piše Politico. V Gazi, ki je medtem že skorajda zravnava z zemljo, je po podatkih palestinskega ministrstva za zdravje umrlo že 22.300 ljudi, po podatkih OZN pa sta razseljena že skoraj dva milijona ljudi iz te palestinske enklave.
Izraelske oblasti vztrajajo, da morajo v Gazi doseči nesporno zmago in popolnoma uničiti Hamas, ki pa si na drugi strani prizadeva zmobilizirati zaveznike in z njihovo pomočjo pritisniti na Izrael. Predvsem Iran. Ko je v torek odjeknila eksplozija v Bejrutu in je v tem napadu umrl tudi eden od voditeljev Hamasa Saleh al Aruri, Izrael ni potrdil, da za tem napadom v drugi državi stojijo oni. A opozorila iz Libanona, da so tveganja širitve bližnjevzhodnega konflikta vse večja, so tudi prišla.
Napetosti med Izraelom in Libanonom se tudi sicer povečujejo. Borci, zvesti Hezbolahu, ki nadzoruje jug države, so čez mejo izstrelili na stotine raket. Hezbolah je skupaj s Hamasom del “osi odpora”, ki jo vodi Iran, njihov cilj pa je uničiti državo Izrael, piše Politico.
Ob tem pa bi se lahko že v nekaj tednih tudi pri potrošnikih po svetu v žepih poznalo, kako jim življenje krojijo še napadi v Rdečem morju.
Hutijevci, militantna skupina, ki jo Iran podpira v jemenski vojni proti Savdski Arabiji in njenim zaveznikom, napada ladje, ki med Evropo in Azijo prevažajo pomembne surovine, zahodne zaveznice pa so v obrambi svojih komercialnih interesov v Rdeče morje že poslale tudi svoje bojne ladje. Obstaja možnost, da bodo prizadeti tudi naftni in plinski trgi, saj skozi Rdeče morje “teče” skoraj 10 odstotkov svetovne nafte in sedem odstotkov plina, opozarjajo sogovorniki za Politico.
ZDA, Avstralija, Bahrajn, Belgija, Kanada, Danska, Nemčija, Italija, Japonska, Nizozemska, Nova Zelandija in Združeno kraljestvo so hutijevcem postavili ultimat, naj takoj prenehajo napade, a kakšne bodo sankcije, če se napadi in ugrabitve ne bodo končali, države niso jasno opredelile.
Zapisale so le, da bodo hutijevci nosili odgovornost za posledice, če bodo še naprej ogrožali življenja, svetovno gospodarstvo in prost pretok trgovine na ključnih vodnih poteh v regiji.
Zdi se, analizira Politico, da so v ozadju v polnem teku prizadevanja Irana za oslabitev Izraela in omilitev zahodnega vpliva v regiji. “Vse bolj učinkovita regionalna varnostna arhitektura, kakršno skušajo zgraditi ZDA in Savdska Arabija, je nočna mora za Iran, ki želi kot nasilnež na igrišču vse druge otroke razdvojiti in odvrniti njihovo pozornost,” je za Politico dejal Bradley Bowman iz washingtonskega Centra za vojaško in politično moč.
Toda obenem se zdi, da Izrael, Amerika na eni ter Iran na drugi strani niso pripravljeni na tako veliko vojno, kot bi se v regiji lahko razplamtela. Zato Alex Vatanka, direktor iranskega programa Inštituta za Bližnji vzhod, za Politico ocenjuje, da obe strani tečeta na dolge proge, ob tem pa upata, da bosta druga drugo uničili “s tisoč rezi”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje