Menu Item
Na svetu je trenutno več deset vojnih žarišč. Oči svetovne javnosti so najbolj uprte v vojni v Ukrajini in Gazi, močno prezrt pa je vojaški konflikt v Sudanu. Vsa tri omenjena vojna žarišča imajo skupno točko – nič ne kaže, da bi se prelivanje krvi tam lahko kmalu ustavilo. Profesorica na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani Jelena Juvan je za N1 komentirala aktualno dogajanje na teh vojnih žariščih in v katerih fazah so trenutno razmere na bojiščih. Vprašali smo jo tudi, ali bi se lahko zaradi napetosti med Izraelom in Hezbolahom na Bližnjem vzhodu odprla še ena fronta.
7. oktobra bo minilo eno leto od začetka vojne v Gazi, ko je teroristična organizacija Hamas izvedla brutalen napad na Izrael. Izraelske obrambne sile pa prav toliko časa že izvajajo povračilne ukrepe.
Spopadi med Hamasom in Izraelom so terjali že več kot 41.000 smrtnih žrtev med Palestinci, večinoma civilisti, med njimi je kar 16.000 otrok, število ranjenih se približuje že 100.000. Izraelska stran je na drugi strani utrpela 1.400 žrtev, od tega jih je 1.200 umrlo v oktobrskem napadu Hamasa.
Gaza je v skoraj enoletnih spopadih popolnoma porušena, Palestinci, ki so ujeti na tem območju, pa bežijo iz enega dela enklave v drugega. Čeprav so se sredi avgusta začela pogajanja o prekinitvi ognja, je malo upanja, da se bo to zgodilo, saj na njih ni vodij Hamasa.
Po mnenju profesorice s Fakultete za družbene vede v Ljubljani Jelene Juvan je možnost prekinitve ognja med sprtima stranema trenutno zelo majhna, saj se razmere v Gazi ne izboljšujejo, na nekaterih območjih se celo še slabšajo. Poskusi mednarodne skupnosti oziroma nekaterih držav, ki so skušale prepričati Izrael, naj preneha vojaško posredovanje v Gazi, so bili popolnoma neuspešni, pravi.
“Izrael ni niti za milimeter pripravljen odstopiti od vojaškega delovanja in nadaljuje svojo politiko uničenja Gaze in izbrisa Palestincev. Če lahko rečemo, da je imel Izrael po dogodkih 7. oktobra lani pravico do samoobrambe – teroristični napad Hamasa je bil res grozovit – pa se vedno bolj zdi, da je Izrael zlorabil ta napad za dokončni obračun glede palestinskega vprašanja.”
Po njenem mnenju se izraelske oblasti ne bodo mogle več dolgo sklicevati na to, da vojaška operacija v Gazi poteka zaradi reševanja zajetih izraelskih talcev, saj se je že pokazalo, da so nekateri talci izgubili življenja, nekatere pa so med vojaškim posredovanjem po nesreči ubile tudi izraelske sile.
Razmere v Gazi so kaotične in zaostrene
Število smrtnih žrtev med Palestinci se iz meseca v mesec povečuje, humanitarna kriza na tem območju je ena najhujših, saj je dostava človekoljubne pomoči mednarodne skupnosti zelo otežena. Izrael je namreč tisti, ki določa, kaj lahko pride v to enklavo. Razmere so kaotične in zaostrene, konflikt pa predstavlja odskočno desko za morebitno eskalacijo spopadov na širšem območju Bližnjega vzhoda.
“Premirje je v tem trenutku precej nerealno. Bili so poskusi iskanja rešitve oziroma sklenitve premirja v zadnjih mesecih, vendar tega trenutno ni. Pogajanja so potekala brez prisotnosti Hamasa, kar je popolnoma nesmiselno, saj morata biti za uspešna pogajanja prisotni obe strani. Težko se je pogajati, če je ena stran izvzeta iz njih,” je za N1 dejala Jelena Juvan.
Sama vidi dve morebitni rešitvi tega konflikta, in sicer da bi ZDA umaknile svojo brezpogojno podporo Izraelu ali pa da bi se v Izraelu zgodili notranja trenja in nemiri civilnega prebivalstva, ki bi se uprlo premierju Benjaminu Netanjahuju. Morebiten odhod Netanjahuja z oblasti bi lahko pripeljal do ustavitve vojaškega posredovanja izraelske vojske v Gazi, a profesorica Juvan obe možnosti za zdaj ocenjuje kot nerealni.
“V Izraelu sicer opažamo proteste civilne javnosti, ki se krepijo. Ampak vse bolj se mi zdi, da je premier Netanjahu tako neomajen pri svoji nameri, da dokonča to, kar se je namenil storiti v Gazi, da bo zelo težko sestopil z oblasti,” je izpostavila.
Je Libanon naslednja tarča izraelske vojske?
Že vse od začetka izraelskega vojaškega posredovanja v Gazi se v konflikt posredno vključuje tudi libanonska šiitska teroristična organizacija Hezbolah, ki jo financirajo iranske oblasti. Hezbolah in izraelske sile se medsebojno obstreljujejo predvsem na mejnem območju med državama. Še v začetku tedna je izraelski premier Netanjahu napovedal “korenite spremembe”, obrambni minister Joav Galant pa je omenil celo možnost vojaškega posredovanja izraelskih sil v Libanonu.
Ali so bile napovedi Netanjahuja in Galanta povezane s številnimi eksplozijami pozivnikov in ročnih radijskih postaj, ki so v torek in sredo odjeknile v Libanonu, ni znano, saj Izrael odgovornosti za te napade ni prevzel. Po podatkih libanonskega ministrstva je napad skupno terjal 37 smrtnih žrtev, več kot 3.500 ljudi pa je bilo ranjenih. Napad je bil usmerjen predvsem v Hezbolah, ki je omenjene pozivnike in radijske postaje uporabljal za namene prikritega komuniciranja. A v napadih so nastradali tudi civilisti, nekaj jih je umrlo, številni pa so bili poškodovanji, med njimi otroci.
Na vprašanje, ali lahko napad na pripadnike Hezbolaha tlakuje pot odprtju nove fronte na Bližnjem vzhodu, je Jelena Juvan odgovorila, da skoraj zagotovo lahko pričakujemo povračilni odgovor tega šiitskega gibanja. Vprašanje pa je, ali bo šlo zgolj za simbolno izstrelitev raket, ki jih bo izraelska zračna obramba zlahka prestregla, ali pa bodo razmere eskalirale.
“Ključno bo stališče Irana, ki kljub vsem izraelskim poskusom povleči ga v vojno temu še ni podlegel. Iran se skuša temu izogniti kljub številnim izraelskim provokacijam. Se pa zdi, da je Izrael s temi napadi oziroma sabotažo pozivnikov in radijskih postaj želel sprovocirati odgovor Hamasa,” ocenjuje Juvan.
Je pa izraelskim silam s tem napadom uspelo razkrinkati nekatere ljudi, ki so sodelovali v tej mreži. Zelo očitno je, da so pred napadom potekale večmesečne priprave, domneva se tudi, da so bile v pripravo oziroma izdelavo teh pozivnikov in radijskih postaj vključene tudi izraelske varnostno-obveščevalne službe, ocenjuje Juvan. Ob tem dodaja, da omenjeni napad odpira vrata novi vrsti hibridnega vojskovanja, v katerem se uporabljajo vse metode in sredstva za dosego nekega cilja.
“Morda je bil ta napad del neke predpriprave na morebitno vojaško ofenzivo v Libanonu. Upoštevati je treba tudi, da ima izraelska vojska odprto fronto v Gazi, ki je še zelo aktivna. Tam ima veliko dela. Po drugi strani pa je izraelska vojska ena najmočnejših in usposobljenih na svetu, tako da je morda sposobna odpreti še eno fronto.”
Vojna v Ukrajini je še zelo daleč od konca ali mirovnih pogajanj
Vojna v Ukrajini traja že več kot dve leti in pol. Po zadnjih neuradnih podatkih britanskih obveščevalcev naj bi število smrtnih žrtev na ruski strani že preseglo 610.000, na ukrajinski strani naj bi bilo žrtev več kot 200.000. Kljub številnim pozivom mednarodne skupnosti h koncu spopadov med rusko in ukrajinsko stranjo je konec vojne še zelo daleč, meni Jelena Juvan.
“Konflikt med Rusijo in Ukrajino je trenutno še zelo daleč od konca. Tudi mirovna pogajanja so še zelo oddaljena. Z ukrajinsko ofenzivo na rusko ozemlje je ta vojna dobila nov zasuk oziroma vidik, a spet ne takšnega zasuka, kot so si ga želele ukrajinske oblasti. V Kijevu trdijo, da so bili uspešni, a niso dosegli tega, da bi z zasedbo ruskih ozemelj prišli do morebitne zamenjave teh ozemelj z zasedenimi ukrajinskimi ozemlji. Je bil pa to močan dejavnik presenečenja,” ocenjuje Juvan.
Ob tem je dodala, da so ukrajinske oblasti najverjetneje pričakovale, da bodo z vdorom v Rusijo oslabile ruske enote na frontah v vzhodni Ukrajini, kar pa se na koncu ni zgodilo, saj so v obrambo regije Kursk ruski vojaki prišli iz drugih delov Rusije in ne tisti, ki se bojujejo v Ukrajini.
Tudi želja Ukrajine, da bi ji Zahod dovolil uporabo raket dolgega dosega, ki bi jih usmerila proti ruskim ozemljem, najverjetneje ne bo spremenila poteka vojne. Juvan je opozorila, da teh raket naj ne bi bilo tako veliko, da bi bistveno spreobrnile razmerje moči v tem konfliktu. Sama izhod iz te krize vidi predvsem v tem, da bi neka mednarodna avtoriteta oziroma voditelj države pritisnil na ruskega predsednika Vladimirja Putina in ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, da se začneta pogajati.
“Dokler obe strani trmasto vztrajata pri svojem, rešitve ni. V smislu prenehanja spopadov,” še meni in dodaja, da bo Putin v tej vojni vztrajal do konca. Predvsem zaradi lastnega položaja tega, da zanj karkoli drugega kot zmaga v tej vojni ni sprejemljivo.
Najbolj prezrt konflikt na svetu
Vojna divja tudi na afriški celini. V sahelski regiji, kjer so številna vojna žarišča, najbolj krvavi spopadi divjajo v Sudanu. Tam je do hudega prelivanja krvi prišlo lani aprila v prestolnici Kartum, saj se za prevlado v državi borita general vojske (SAF) Abdel Fatah al Burhan in general paravojaških Sil za hitro podporo (RSF) Mohamed Hamdan Dagal. Na obeh straneh se borijo še številne lokalne milice.
Zaradi vojn v Ukrajini in Gazi je sudanski konflikt skorajda povsem prezrt oziroma pozabljen, čeprav se tam dogaja velika katastrofa. Uradni podatki o smrtnih žrtvah so nenatančni, po nekaterih ocenah je umrlo že več kot 20.000 ljudi, domove pa naj bi zaradi divjanja vojne zapustilo že več kot 12 milijonov ljudi. Ob najhujši begunski krizi v tej afriški državi vlada še najhujša lakota v zgodovini države, zaradi česar število smrtnih žrtev v državi še narašča. Državo so ob vseh naštetih katastrofah prizadele še hude poplave, razsaja tudi epidemija kolere.
Profesorica Juvan ocenjuje, da je dogajanje v Sudanu prezrto predvsem, ker “smo še vedno zelo izrazito evropocentristična družba”, zato nas vojna žarišča, ki se ne dogajajo v naši neposredni bližini, ne zanimajo toliko.
“Afriške države niso gospodarske velesile, sploh te, v katerih trenutno divjajo vojne. Ne vplivajo na svetovno gospodarstvo, ne vplivajo na svetovno proizvodnjo nafte. Z naše perspektive so manj pomembne in se zaradi tega tudi nihče ne ukvarja z njimi tako, kot recimo z Ukrajino in Gazo,” je dejala.
A kot je dejala, so spopadi na tem območju zelo krvavi in tragični, saj je veliko civilnih žrtev, humanitarna kriza pa je vse večja. “Uporaba vojaške sile v tej tragediji je zgolj eden od dejavnikov trpljenja. Tam so slabe življenjske razmere, ki so posledica podnebnih sprememb, v državi primanjkuje naravnih virov, vode, hrane, ni zdravstvenega sistema. Gre za neke kumulativne učinke številnih dejavnikov, med katerimi je vojaško nasilje samo eden od njih,” je izpostavila Juvan.
Slovenija, ki je septembra prevzela enomesečno predsedovanje Varnostnemu svetu ZN, bo v tem času v New Yorku razprave usmerila tudi proti Sudanu. Vojno žarišče v Sudanu bo namreč ena od ključnih tem osrednjega dogodka v času slovenskega predsedovanja – odprte razprave na visoki ravni z naslovom Voditeljstvo za mir, ki jo bo 25. septembra vodil prav premier Robert Golob.
Prav Varnostni svet ZN je pred nekaj dnevi za eno leto podaljšal sankcije proti Sudanu, ki so bile uvedene leta 2005 in poleg embarga na orožje zajemajo tudi prepovedi potovanj in zamrznitve premoženja.
Po mnenju Jelene Juvan so bili mednarodni posredniki pri končanju konfliktov na območju sahelske Afrike doslej neučinkoviti. “Tukaj gre za drugačne spore, kot jih gledamo v Ukrajini ali v Gazi. Gre za etnične oziroma plemenske spore, nesoglasja. V Afriki je prevzem oblasti z državnim udarom daleč najbolj pogosta oblika spremembe oblasti. Pri nas so to volitve, tam pa se oblast velikokrat menja prav z državnim udarom,” je še ocenila Juvan.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!