Ukrajinske oborožene sile so v srditi bitki za mesto Severodoneck v vzhodni regiji Lugansk utrpele "kritične izgube", v nekaterih enotah kar 90-odstotne, in so se začele umikati iz tega mesta v smeri Lisičanska, je danes sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Ukrajina vztraja, da se ruskim silam v mestu še naprej silovito upira. Med spopadi v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine je medtem ogenj opustošil slovit lesen samostan Svjatohirsk Lavra. Že v ponedeljek naj bi bili po trditvah Kijeva tam ubiti štirje menihi.
Iz zapisa ruskega obrambnega ministrstva ni razvidno, koliko ukrajinskih enot se dejansko umika, je pa jasno, da del enot še ostaja v Severodonecku, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Lisičansk se sicer nahaja blizu Severodonecka, le da na drugem bregu reke Siverski Donec.
“Ukrajinske oblasti so spoznale, da se je nemogoče še naprej upirati in vztrajati v industrijski coni Severodonecka, zato so kombinirani taktični enoti odredile, da v tovarni Azot minira tanke, ki vsebujejo nitrat in dušikovo kislino,” je še sporočilo rusko ministrstvo. Na ta način naj bi Ukrajinci skušali kontaminirati območje in tako zavreti rusko vojaško operacijo. Teh navedb ni mogoče neodvisno preveriti, poudarjata AFP in britanski BBC.
Pred tem je sicer guverner regije Lugansk Serhij Gajdaj v petek nasprotno sporočil, da so uspele ukrajinske sile ruske napadalce v Severodonecku potisniti nazaj za “20 odstotkov” in da “ni realno”, da bi to mesto v prihodnjih dveh tednih padlo. “Takoj ko bomo imeli dovolj zahodnega orožja dolgega dosega, bomo njihovo topništvo potisnili s položajev. In takrat bo, verjemite mi, ruska pehota samo še zbežala,” je še dejal Gajdaj, a tudi njegovih navedb ni mogoče neodvisno potrditi.
Ruske sile naj bi sicer skušale obkoliti ukrajinske borce v Severodonecku in jim onemogočiti oskrbo od zunaj ter jih tako izčrpati. Območje Severodonecka in Lisičanskega je sicer še zadnje v regiji Lugansk, ki ostaja v rokah ukrajinskih sil. Rusija bi z njim dobila de facto nadzor nad celotno regijo.
Ukrajinska vojska je davi sporočila, da je Rusija na območje Severodonecka, kjer so boji trenutno najsrditejši, vpoklicala nove rezerve, prav tako tam ne pojenja silovito topniško obstreljevanje. Kljub temu naj bi ukrajinskim borcem med drugim uspelo odbiti ruske napade na predmestje Ustinovka in poskus kopenske ofenzive na bližnji kraj Bahmut.
Iz urada ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega so danes sporočili, da se ulični spopadi v Severodonecku nadaljujejo in da so v teku napadi v industrijskem delu mesta.
Med spopadi v regiji Doneck zagorel slovit samostan
Med spopadi v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine je ogenj danes opustošil slovit lesen samostan Svjatohirsk Lavra, ki se nahaja nedaleč od frontne črte, na bregu reke Siverski Donec, severno od mesta Slovjansk. Ukrajinska in ruska stran za požar krivita druga drugo. Že v ponedeljek naj bi bili sicer po trditvah Kijeva tam ubiti štirje menihi.
Russians have hit a skete that is part of the Sviatohirsk monastery. The latter belongs to the Russian Orthodox Church in Ukraine. Earlier this week several monks&nuns were killed in the Russian shelling of the monastery. Is this "friendly fire" a part of denazification? pic.twitter.com/i5iZzsFXo7
— UkraineWorld (@ukraine_world) June 4, 2022
Da so ognjeni zublji uničili glavni del samostana, je na svoji spletni strani potrdila ukrajinska pravoslavna cerkev. Častnik ukrajinske vojske Jurij Kočevenko pa je na spletu objavil fotografijo gorečega samostana z napisom “še en zločin ruskih barbarov, za katere ni nič sveto”.
Ukrajinska misija pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) je odgovornost za požar na Twitterju pripisala ruskemu obstreljevanju. Obenem je zapisala, da so Rusi v samostanu že 30. maja ubili štiri menihe, a te trditve ni mogoče neodvisno preveriti. Kot so dodali, je samostan povezan z moskovskim patriarhatom, zato se sprašujejo, ali bo ruski patriarh Kiril svojega zaveznika predsednika Vladimirja Putina končno pozval h koncu vojne v Ukrajini ali pa bo še naprej blagoslavljal rusko vojsko. Sodeč po zapisih ukrajinskega ministra za kulturo Oleksandra Tkačenka na Facebooku naj bi bilo v samostanu poleg menihov in nun še okoli 300 beguncev, med njimi invalidi in starejši ter skoraj 60 otrok, celo novorojenčki.
Proti večeru se je na spletnem omrežju Telegram oglasil še Zelenski, ki je ponovil, da so samostan zažgale ruske sile in da je bilo v njem 300 beguncev. Ponovil je še, da to ni prvi ruski napad na samostan ter da so Rusi tam 30. maja ubili štiri menihe, še štiri pa huje ranili.
Obenem je poudaril, da gre za pomemben kulturni spomenik iz 17. stoletja, in pozval k izključitvi Rusije iz organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco). “Vsaka cerkev, ki jo je v Ukrajini zažgala Rusija, vsaka šola, ki so jo dvignili v zrak, vsak uničen kulturni spomenik dokazuje, da za Rusijo ni mesta v Unescu,” je ocenil.
Rusija je nasprotno odgovornost za požar pripisala ukrajinskim “nacionalističnim” silam. Te naj bi samostan zažgale ob umiku iz Svjatohirska, kar naj bi potrdili tudi lokalni prebivalci. Gre sicer za slovit, več sto let star samostan, ki so ga komunisti v 20. stoletju zaprli, leta 1992 po razpadu Sovjetske zveze pa se je znova odprl. Del velikega lesenega kompleksa je cerkev, ki velja za eno od treh najbolj svetih pravoslavnih krajev v Ukrajini.
Številne smrtne žrtve na obeh straneh
Po navedbah Kijeva je Rusija v vojni doslej izgubila okoli 80 tisoč mož, tako pripadnikov redne vojske kot separatističnih sil na vzhodu Ukrajine in plačancev iz skupine Wagner. Po porazni prvi fazi invazije na Ukrajino, ko naj bi v spopadih padlo po tisoč ruskih borcev dnevno, so zdaj izgube na ruski in ukrajinski strani “primerljive”, je še priznal Podoljak. Predsednik Volodimir Zelenski je nedavno izjavil, da ukrajinske izgube znašajo okoli 100 mrtvih in 500 ranjenih dnevno. Zelenski je sicer v svojem video nagovoru na 100. dan vojne znova zatrdil, da bo Ukrajina v vojni na koncu zmagala. Boj svoje domovine in sodržavljanov pa je strnil v treh besedah – “mir, zmaga, Ukrajina”.
Vojna med Ukrajino in Rusijo traja že več kot tri mesece, po besedah Mihajla Podoljaka, svetovalca predsednika Zelenskega, pa bi lahko trajala še od dva do šest mesecev. Mirovna pogajanja med sprtima stranema zaenkrat niso prinesla želenega premirja, a kot dodaja Podoljak, bodo mirovna pogajanja z Moskvo mogoča le, če se bodo razmere na terenu spremenile in Rusija ne bo imela več občutka, da lahko diktira pogoje. Kakršnekoli ozemeljske koncesije Rusiji vojne ne bodo končale, je posvaril Podoljak, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Glavni pogajalec Kijeva z Moskvo David Arahamija pa je v petek v televizijskem intervjuju poudaril, da se bo Ukrajina za pogajalsko mizo vrnila le, ko bo njen položaj na fronti in posledično na pogajanjih močnejši. Položaj Ukrajine pa bo močnejši, ko bodo končno prejeli zadostne količine orožja, ki jim ga neprestano obljublja Zahod, je še napovedal Arahamija.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje