Von der Leyen kljub nasprotovanju vztraja, da vrha brez dogovora ne bodo zapustili

Voditelji EU so se danes v Bruslju sestali na zasedanju, v ospredju katerega bo uporaba zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje nadaljnje podpore Ukrajini. Na mizi imajo dve možnosti za financiranje 90 milijard evrov vrednega posojila Ukrajini za obdobje 2026-27, in sicer skupno zadolževanje ter uporabo ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru sankcij.

Financiranju pomoči z zamrznjenimi ruskimi sredstvi je naklonjena Evropska komisija, podpirajo pa ga Nemčija, Poljska ter članice s severa Evrope. Največ pomislekov ima Belgija, kjer je shranjena velika večina od 210 milijard evrov premoženja ruske centralne banke. Zasegu ruskega premoženja sicer odločno nasprotuje tudi Italija, proti so tudi Madžarska, Slovaška, Malta in Bolgarija.

Financiranje pomoči Ukrajini sicer ni edina točka na dnevnem redu voditeljev EU. Ker vzporedno z zasedanjem potekajo dodatni pogovori in pogajanja med zagovorniki in nasprotniki, so točko o zamrznjenem ruskem premoženju premaknili v zadnji del zasedanja, poroča Politico.

Evropske kolege je skušal h koriščenju zamrznjenega ruskega premoženja prepričati tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Kot je dejal, Ukrajina odločitev o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje potrebuje do konca leta.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je odločena, da na tem zasedanju sprejme odločitev o financiranju pomoči Ukrajini. "Evropskega sveta ne bomo zapustili brez rešitve za financiranje Ukrajine v naslednjih dveh letih," je po poročanju Politica dejala ob prihodu na zasedanje.

Visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Kaja Kallas je medtem ocenila, da Rusija in predsednik Vladimir Putin računata na neuspeh EU, da se poenoti. "Preprosto si ne moremo privoščiti neuspeha. Pokazati moramo, da smo močni, konec koncev je enotnost naša moč in potrebujemo rešitev," je dejala. Da bodo danes sprejeli odločitev glede financiranja pomoči Ukrajini, je dejal tudi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa.

"Morate mi dati padalo in nato skočiti z mano"

Belgijski premier Bart De Wever je ob prihodu na vrh ponovil pomisleke o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja. Kot je dejal, je ideja z vidika mednarodnega prava vprašljiva, njena uresničitev pa bi lahko spodkopala zaupanje finančnih trgov in verodostojnost depotne družbe Euroclear, kjer ima ruska centralna banka spravljenih za 180 milijard evrov premoženja.

De Wever je še dejal, da noben predlog Evropske komisije ni upošteval belgijskih pomislekov. Kot je dejal, bi morala EU z Belgijo v celoti deliti tveganja. "Morate mi dati padalo, in nato skočiti z mano," se je slikovito izrazil. Ob tem je še dejal, da razume zagovornike načrta, in poudaril, da si Ukrajina zasluži popolno podporo.

Po poročanju Politica je belgijska delegacija predstavila dvostranski dokument, v katerem so navedli, pod kakšnimi pogoji bi privolili v uporabo ruskega premoženja. Med drugim zahtevajo zaščito v primeru, da Kremelj toži Belgijo.

Med zagovorniki načrta je tudi poljski premier Donald Tusk. "Sedaj imamo preprosto izbiro: Bodisi denar danes ali kri jutri. Ne govorim samo o Ukrajini, govorim o Evropi," je dejal. Nemški kancler Friedrich Merz pa je dejal, da boljše rešitve ne vidi.

Najbolj oster do načrta je bil ob prihodu pričakovano madžarski premier Viktor Orban, ki meni, da je ideja o rabi zamrznjenega ruskega premoženja mrtva. "Konec je. Tu ni zadostne podpore, celotna ideja je neumna," je dejal po poročanju Politica. Orban je prav tako zavrnil idejo, da bi za pomoč Ukrajini porabili denar iz proračuna EU.

Golob želi pred končno odločitvijo slišati stališče Belgije

Slovenski premier Robert Golob je ob prihodu dejal, da so zamrznjena ruska sredstva najmočnejše orodje, ki ga ima EU za to, da za pogajalsko mizo pripelje Rusijo. "Mislim, da gre za pomembnejše teme, kot je samo denar," je novinarjem povedal Golob.

Slovenija po njegovih besedah podpira iskanje rešitev, a "ne bo šla čez Belgijo". "Verjamemo, da je smiselno preučiti vse možnosti in ne le eno samo," je dejal premier. Ni se želel predhodno opredeliti za nobeno od možnosti financiranja pomoči Ukrajini, je pa dodal, da bi bila rešitev znotraj proračuna EU precej bolj enostavna za vse. "Počakajmo, da slišimo predvsem stališče Belgije. Nato bomo finalizirali tudi svoje stališče," je dejal Golob.

Premier je ob tem opozoril, da bi moral ob odločitvi za financiranje pomoči z zamrznjenim ruskim premoženjem slovensko poroštvo odobriti državni zbor. Da bi se to zgodilo še v tem mandatu, je po Golobovih besedah malo verjetno.