Menu Item
Po izraelskem napadu na poveljstvo Hezbolaha, v katerem je bil ubit vodja te teroristične organizacije Hasan Nasrala, so oči svetovne javnosti zdaj uprte ne le v Hezbolah, pač pa predvsem v Iran, ki Hezbolah ves čas podpira. Nesporno je, da je Izrael Hezbolahu zadal močan udarec, a popolne paralize ni, pravijo strokovnjaki. Ali sledijo povračili ukrepi? In ali je razširitev spopadov na Bližnjem vzhodu res neizogibna?
V petkovem napadu na poveljstvo Hezbolaha na jugu Bejruta je bil ubit glavni vodja tega šiitskega gibanja Hasan Nasrala. Izraelske sile so v silovitih napadih poleg Nasrale ubili še nekatere druge visoke predstavnike te teroristične organizacije.
Da je Nasrala mrtev, je prva sporočila izraelska vojska. Nekaj ur kasneje je to potrdil tudi Hezbolah, ki je zdaj nesporno močno oslabljen, ne pa tudi brez orožja, ki ga je vse do zdaj skrbno nadzoroval prav Nasrala. V arzenalu so tudi rakete, ki bi lahko po napovedih poznavalcev lahko dosegle cilje globlje v Izraelu. Pozivi k maščevanju se bodo gotovo pojavili, ključno vprašanje pa je, kaj bo storil Iran.
Največji udarec za Hezbolah do zdaj
Iran, ki je v minulih mesecih z brezpilotniki že napadel Izrael, je v minulih tednih intenzivno opozarjal, da bi se lahko aktivneje vpletel v spor, če Izrael ne bo prenehal z napadi na Hezbolah.
Ena glavnih skrbi pri možnosti razširitve konflikta na bližnjem vzhodu pa je vsekakor iransko plemenitenje urana. Iran zdaj tehta, kako naj se odzove, v svoji analizi piše CNN. Kljub temu pa to ne pomeni, da je organizacija paralizirana, piše CNN. Če se Hezbolah ne bi pobral sam, bi po besedah Ghaddarja njegovo vodenje lahko prevzela celo iranska islamska revolucionarna garda.
Kot ugotavlja BBC, Hezbolah do zdaj ni bil zainteresiran za obsežnejši spopad z Izraelom, nedvomno pa je uboj glavnih poveljnikov Hezbolaha ta pravila igre spremenil. Nevarnost za razširitev spopadov – tudi na druge države – je nedvomno velika, s čimer se strinja tudi obramboslovec Frank Gardner, ki za BBC pojasnjuje, da bi akcije Izraela lahko zdaj še bolj sprovocirale Iran.
Možnosti za umiritev strasti seveda obstajajo, a se je nevarnost eskalacije v zadnjih 24 urah nedvomno povečala, še piše BBC.
Izrael se ne umika
Zelo oster je bil odziv iranskega veleposlaništva v Libanonu po petkovih napadih Izraela. Zapisali so, da gre za “obsojanja vreden zločin /…/, ki predstavlja resno stopnjevanje napetosti in ki spreminja pravila igre”. Storilec pa da bo “ustrezno kaznovan”.
Oslabiti, a tudi ponižati Hezbolah, je bila pravzaprav neuresničena želja Izraela, za BBC razlaga urednik zunanje politike Jeremy Bowen. Če je napad Hamasa 7. oktobra lani Izrael presenetil, imajo s Hezbolahom neporavnane račune že vse od leta 2006, ko so se nazadnje bojevali. Vojna je, tako Bowen, v preteklih mesecih kljub mnogim žrtvam postala predvidljiva. A tega zdaj ne moremo trditi trditi več, je dodal.
Pri tem ne smemo pozabiti, da se je celotna operacija zgodila brez vstopa izraelskih sil na libanonska tla. Izrael ob tem ne izključuje, da bi njegova vojska lahko to storila v prihodnje, in trdi, da se bodo njihovi napadi še intenzivirali.
V videonagovoru po objavi novice o smrti Nasrale je šef generalštaba IDF Herzi Halevi namreč napovedal, da njihove zmogljivosti še “niso pri koncu”. “Jasno je, da bodo v prihodnje na voljo tudi druga orodja. Sporočilo je preprosto. Vsakdo, ki bo ogrožal izraelske državljane, vedeli bomo, kako ga doseči – na severu, jugu in še dlje,” je dejal v posnetku. Izrael je, kot je sklenil v nagovoru, pripravljen na “vseh frontnih črtah”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje