Menu Item
Zadnja leta med otroki narašča število smrtonosnih alergij na hrano. Razlogov za porast je veliko in nujno bi bilo ukrepati, opozarja britanska raziskovalka javnega zdravja.
Lani februarja je 13-letna Hannah Jacobs iz Velike Britanije v kavarni Costa popila vročo čokolado in kmalu zatem zaradi hude alergijske reakcije umrla. Najstnica je bila alergična na mlečne izdelke, ribe in jajca, v kavarni pa so ji kljub opozorilom postregli napitek s kravjim mlekom. Nekaj let pred tem, leta 2016, je na letalu zaradi hude reakcije na sezam umrla 15-letna Natasha Ednan-Laperouse.
Zdi se, da se tovrstni primeri smrtonosnih alergijskih reakcij na hrano, zlasti pri otrocih, pojavljajo vse pogosteje. To potrjuje tudi nedavna študija, ki je bila objavljena v priznani znanstveni reviji Lancet Public Health. V njej je raziskovalec Paul Turner ugotovil, da so se alergije na hrano med letoma 2008 in 2018 podvojile, večina pa prizadene otroke.
Raziskovalci so tudi ugotovili, da se je pojavnost alergij za hrano pri Britancih v vseh starostnih skupinah povečala z 0,4 odstotka na 1,1 odstotka, poroča Guardian. Zakaj?
Raziskovalka javnega zdravja na univerzi v Edinburgu Devi Sridhar porast alergij na hrano pripisuje več dejavnikom. Znano je, da alergije na hrano načeloma povzroča pretiran odziv imunskega sistema na nekatera živila. Ob tem telo sproti kemikalije in pokažejo se simptomi v obliki srbeče kože, koprivnice, oteklega obraza, oči ali sluznice, težave z dihanjem, v redkih primerih pa celo zastoj srca. “Če vaš imunski sistem aktivira napačne snovi, vas bo poskušal zaščititi in vas ubil,” opisuje medicinska antropologinja Theresa MacPhail.
Procesirana hrana, antibiotiki, onesnaženje
Eden od možnih vzrokov za porast alergij so procesirana živila, ki se vse pogosteje znajdejo na naših krožnikih. Ameriška študija iz leta 2022, v kateri je sodelovalo skoraj 3.000 otrok in 4.256 odraslih, je dokazala povezavo med alergijami med otroki in mladostniki ter uživanjem predelane hrane.
Razlog bi lahko tičal v vplivu, ki ga ima črevesni biom na imunski sistem. Zaradi te povezave so raziskovalci v preteklosti procesirano hrano že povezovali tudi s pojavom raka prebavnega trakta pri mladih.
Druga teorija pravi, da mladim, pri katerih se razvije huda alergija na določena živila, primanjkuje vitamina D. Otroci se namreč vse redkeje zadržujejo na prostem in vse več časa preživijo v zaprtih prostorih pred zasloni. Trend so raziskovalci zaznali že pred pandemijo, pred več kot desetletjem, poroča Guardian.
Med drugimi možnimi vzroki za nastanek alergij raziskovalka Sridhar omenja razširjeno uporabo antibiotikov pri majhnih otrocih. Pravi, da antibiotiki prav tako vplivajo na prebavni trakt. Antibiotike se otrokom predpiše v primeru ušesnih ali drugih okužb. Na alergije bi lahko vplivala tudi vse hujša onesnaženost zraka in zgodnja izpostavljenost okužbam kože, dodaja.
Raziskave na začetku: kaj lahko naredimo?
Znanstveniki in zdravstveni delavci vzroke za nastanek alergij pri otrocih še raziskujejo in iščejo načine, kako bi jih preprečili. “Porast alergij na hrano šele začenjamo razumeti,” je za Guardian razložila Sridhar. Dokler pa se pojavnost zvišuje, je treba nujno sprejeti boljše varnostne ukrepe, opozarja.
Predvsem se zavzema za večje ozaveščanje na področju alergij na živila, pa tudi bolj dosledno označbo sestavin v predpakirani hrani in pijači, ki je pogosto vzrok za alergijske reakcije.
Pomembno spremembo bi po njenem mnenju prinesle prepovedi uživanja hudih alergenov v šolah in na letalih (na primer oreščkov), pa tudi široka dostopnost injekcij za urgentno uporabo (epipen) in drugih zdravil, ki bi v primeru anafilaktične reakcije preprečila smrt.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje