Vučić nevarno stopa po poti predhodnikov: "Nihče več nima iluzij, kdo je"

Razmere v Srbiji iz dneva v dan postajajo vedno bolj napete. Potem ko so pretekli teden ulice številnih srbskih mest zavzeli protivladni protestniki in zahtevali izpustitev pridržanih protestnikov, so se nanje podali tudi podporniki srbskega predsednika Aleksandra Vučića in njegove Srbske napredne stranke (SNS). Nasprotujejo protestom in zasedbam fakultet, ki že od začetka lanskega novembra, ko je nadstrešek pri železniški postaji v Novem Sadu pod seboj pokopal 16 ljudi, potekajo po vsej državi.

Iz tedna v teden v javnost prihajajo medijska poročila o spopadih protestnikov s policijo in podporniki SNS, a kot kaže, se razmere približujejo vrelišču. Retoriko zaostruje tudi srbski predsednik Vučić, ki je v nedeljo napovedal odločnejši odziv na protivladne proteste.

"Videli boste presenetljive odločitve in odločno ukrepanje. Zdelo se vam bo, da smo se umaknili, a potem bomo pokazali odločnost in posegli po vsem, kar imamo na voljo," je dejal srbski predsednik, ki je sicer izključil možnost uvedbe izrednih razmer v državi.

Oblast proteste označuje za barvno revolucijo

Olje na ogenj v zadnjih dneh priliva tudi predsednica srbske skupščine Ana Brnabić, ki je protivladne proteste označila za barvno revolucijo in poskus destabilizacije države, krivdo pa pripisuje vplivu zahodnih držav v Srbiji. Šla pa je še korak dlje in dejala, da je barvna revolucija kriva tudi za padec nadstreška v Novem Sadu.

"Ne mislim, da je nadstrešek padel sam od sebe, niti da je šlo za nesrečo, tragedijo ali kakršenkoli rezultat nevestnih dejanj v tem smislu. Menim, da je šlo za načrtovano diverzijo," je izjavila.

Na drugi strani pa mednarodni strokovnjaki opozarjajo, da Aleksandar Vučić počasi, a postopoma izgublja nadzor v državi zaradi protestov. Ti sicer trajajo že vse od začetka lanskega novembra, a dogodki zadnjih tednov spominjajo na dogodke izpred 25 let, ko je zaradi podobnega stanja v državi po tednih ostrih protestov in spopadov padel režim takratnega srbskega predsednika Slobodana Miloševića.

Zaradi izjav Vučića in Brnabić, da za protesti stojijo tuji vplivi z Zahoda, Vučićeva oblast izgublja zaupanje tujih držav, predvsem Evropske unije, odziv katere pa je vendarle dokaj mlačen. Zahod in EU v zadnjem času igrata predvsem vlogo nemih opazovalcev razmer, hkrati pa tudi ne izkazujeta podpore aktualnemu režimu.

Hrvaški evropski poslanec in evropski poročevalec Evropskega parlamenta za Srbijo Tonino Picula razmere v Srbiji ocenjuje kot kritične, ob tem pa meni, da je stanje demokracije v tej državi zelo slabo. Tudi sam meni, da se odnos EU do Vučićevega režima spreminja.

Vučić se z dejanji oddaljuje od evropske poti

"Nihče od relevantnih političnih akterjev v EU nima več nikakršnih iluzij, kdo je Aleksandar Vučić in kakšna oblast trenutno vlada v Srbiji. Seveda pa je vprašanje, kako opredeliti odnos do alternative, do tistih, ki bi morda lahko prišli na oblast. V tem trenutku je to negotova politična drama," je dejal Picula.

Poudaril je, da Srbija v trenutnem stanju ne more računati, da bo postala članica Evropske unije, ob tem pa se boji, da bi se lahko stanje v državi v prihodnjih tednih in mesecih še poslabšalo.

"Na žalost je 1. novembra lani umrlo 16 popolnoma nedolžnih ljudi. Bojim se 17. žrtve, ki bi lahko bila posledica vse bolj surovih obračunov na ulicah srbskih mest. To je skrajno resno opozorilo tistim, ki lahko odločijo o prihodnosti Srbije in najdejo neke vrste kompromis. Izhod iz krize je treba najti na volitvah," je še dodal.

Iz Bruslja za zdaj občasno prihajajo kratka sporočila s pozivi k "zadržanosti obeh strani", v katerih EU poudarja pomen dialoga. Kot poroča portal Nova.rs, pa v teh sporočilih ne obsojajo brutalnosti Vučićevega režima, kot tudi ne izrekajo podpore aktualni srbski oblasti. Po mnenju analitikov naj bi tudi ta ravnodušnost Zahoda Vučića zelo spravljala ob živce.

Dodatno nervozo naj bi v vrstah srbske oblasti povzročala tudi evropska komisarka za širitev Marta Kos. Njene izjave so bile doslej precej nevtralne, vztrajala je pri umirjanju razmer in spoštovanju demokratičnih standardov, ne da bi se neposredno zavezala za katerokoli stran, poroča portal Nova.

"Poročila o nasilju med nedavnimi protesti v Srbiji so globoko zaskrbljujoča. Napredovanje na poti Evropske unije zahteva, da lahko državljani svobodno izražajo svoja stališča, novinarji pa da lahko poročajo brez zastraševanja ali napadov," je nedavno zapisala Kos o protestih v Srbiji.

Novinarji na terenu postajajo tarče napadov

Tudi mediji, ki poročajo o protestih, prestavljajo trn v peti Aleksandra Vučića. Ta za podpihovanje protestov obtožuje medije, ki oblasti niso naklonjeni. Novinarji so v mesecih protestov postali tarče verbalnih in tudi fizičnih napadov njegovih podpornikov, ki ovirajo novinarsko delo na terenu.

Direktor N1 Srbija Igor Božić je v nedavnem intervjuju dejal, da je njihovo novinarko na enem od nedavnih protestov pred sodiščem napadla policija, ki je v polni opremi za razganjanje množic želela odgnati mirne protestnike. Kot je dejal, so bili njihovi novinarji, ki že od začetka protestov vsakodnevno spremljajo dogajanje in obveščajo javnost, večkrat tarča podpornikov vladajoče stranke SNS.

Sam to pripisuje predvsem kritičnemu poročanju, kar pa ni po volji vladajočim. Ti s svojimi izjavami podpihujejo sovraštvo do medijev, ki ne poročajo po njihovi volji. "Če mediji, kot so N1 in še nekateri, ki kritično poročamo o dogajanju v Srbiji, ne bi poročali o dogajanju v Srbiji, bi imeli v državi popoln medijski mrk o protestih. Ljudje ne bi bili obveščeni o dogajanju, če bi se zanašali le na medije, ki so naklonjeni aktualnemu režimu," je izpostavil Božić.

Edino oporo je Vučićevemu ravnanju ob vse ostrejših protestih po državi ponudila Moskva, tradicionalna srbska zaveznica. Ruski uradniki so večkrat izrazili popolno podporo legitimno izbrani oblasti v Srbiji, Zahod pa so obtožili, da se vmešava v notranje zadeve Srbije.

Aktualni dogodki spominjajo na dogajanje izpred 25 let

"Policisti, ki poskušajo z zakonitimi metodami in sredstvi obvladati divje množice ljudi, sami postajajo tarče napadov. Desetine pripadnikov varnostnih sil je že bilo ranjenih, mirni ljudje pa trpijo. Kljub temu da se oblast trudi ohranjati razmere pod nadzorom, je to vedno težje," je v sporočilu zapisalo rusko zunanje ministrstvo.

Kot pravijo nekateri tuji analitiki, ruska podpora Vučiću daje oporo in občutek varnosti, a ga hkrati dodatno potiska "v objem Rusije in ga oddaljuje z evropske poti", ki jo sicer sam zagovarja.

Z izjavami, da za destabilizacijo razmer v Srbiji stojijo zahodne države, se Vučić – tako kot že večkrat v preteklosti – skuša predstaviti kot žrtev in stopa po korakih nekaterih svojih predhodnikov, je prepričan predsednik Demokratske stranke Srđan Milivojević.

"Aleksandar Vučić je patološka osebnost. Čeprav ima obleko krvnika, s katere kaplja kri, pa sebe vedno želi prikazati kot žrtev oziroma da je ogrožen. To je manira tiranov, sadistov in ljudi, ki imajo 'morilski nagon', da se izživljajo nad šibkejšimi. Seveda mu ne ustreza, ko ni v središču pozornosti in ko v svetu ni predstavljen tako, kot se želi predstaviti v Srbiji, torej kot žrtev. Sledi napačnim korakom svojih predhodnikov, kot sta Vojislav Šešelj in Slobodan Milošević. Oba je na koncu doletela usoda, ki sta si jo skrojila," je za portal Nova dejal Milivojević.