Washington in Teheran sklenila sporazum o končanju vojne, podpis predviden v petek

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je pozdravil novico, da so Združene države Amerike in Iran dosegli mirovni dogovor. "To predstavlja ključen korak k mirni rešitvi konflikta," je v njegovem imenu sporočil tiskovni predstavnik ZN.

Sporazum je medtem pozdravila tudi japonska premierka Sanae Takaiči. Poudarila je, da Japonska močno upa, da bo v praksi zagotovljena "svobodna in varna plovba skozi Hormuško ožino" ter da bo "čim prej dosežen končni dogovor o iranskem jedrskem vprašanju in drugih odprtih zadevah".

Avstralski premier Anthony Albanese pa je izrazil upanje, da bo sporazum privedel do "trajnega in dolgoročnega miru". "Čeprav bo popolno okrevanje zahtevalo čas, je vnovična vzpostavitev te ključne trgovske poti bistvena za zmanjšanje pritiska na cene energije in gospodarstva, tudi v naši regiji," je dejal.

Novozelandski zunanji minister Winston Peters je sporazum označil za »ključnega in konstruktivnega" ter dodal, da je to "korak k zmanjšanju napetosti in spodbujanju stabilnosti v regiji, ki je ključnega pomena za svetovno gospodarsko varnost".

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za časnik The New York Times po objavi sporazuma z Iranom ostro kritiziral izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja zaradi njegovih napadov na Libanon, ki so skoraj preprečili sklenitev končnega sporazuma.

"Je zelo težaven človek," je Trump dejal o Netanjahuju. "In če sem iskren, bi nam moral biti zelo hvaležen za to. Kajti če bi Iran imel jedrsko orožje, Izrael ne bi obstal niti dve uri."

Prav tako je zagrozil, da bi ZDA lahko znova izvedle napade na Iran, če strani ne bosta uspeli doseči končnega dogovora o iranskem jedrskem programu.

Po poročanju časnika je Trump vztrajal, da so bili prav raketni in letalski napadi na Iran tisti, ki so Teheran prisilili k sklenitvi sporazuma. "Niso želeli tretjega napada," je dejal.

"Bistvo je, da so imeli naši napadi ogromen vpliv na sklenitev tega sporazuma, ogromen vpliv."

Katarski premier šejk Mohamed bin Abdulrahman al Tani, ki je skupaj s Pakistanom posredoval pri pogajanjih, je pozdravil doseženi sporazum med Združenimi državami in Iranom.

"Zahvaljujemo se našim bratom v Islamski republiki Pakistan," je zapisal na družbenem omrežju X.

"Upamo, da bodo vse strani v prihajajočih pogajanjih sodelovale v pozitivnem in konstruktivnem duhu, kar bo pomagalo utrditi ta napredek in graditi na njem."

Britanski premier Keir Starmer je v odzivu na novico o mirovnem sporazumu z Iranom dejal, da gre za "izjemno pomemben korak pri končanju vojne, zagotavljanju regionalne stabilnosti in vnovičnem odprtju Hormuške ožine".

"Čestitam predsedniku Trumpu ter posrednikom iz Pakistana, Katarja in drugih držav, ki so prispevali k temu preboju. Že dolgo pozivamo k umiritvi razmer in to je napredek, ki smo si ga želeli videti."

Starmer je poudaril, da je treba zdaj znova zagotoviti neomejeno in brezplačno plovbo skozi Hormuško ožino.

"Jasno nam je, da mora biti svoboda plovbe brez pristojbin v Hormuški ožini zdaj obnovljena, da bi se začele zmanjševati hude gospodarske posledice, ki jih že več mesecev občutijo družine tako v Združenem kraljestvu kot po vsem svetu."

Dodal je, da bo Velika Britanija še naprej sodelovala s partnerji pri podpori izvajanju dogovora.

"Nadaljevali bomo sodelovanje s partnerji pri podpori tem prizadevanjem, po potrebi tudi z vzpostavitvijo obrambne in neodvisne večnacionalne misije, katere načrtovanje sta doslej vodila Združeno kraljestvo in Francija. Njena naloga bi bila med drugim podpora pri odstranjevanju min na način, o katerem so se dogovorile vpletene strani."

Britanski premier je poudaril tudi pomen nadzora nad iranskim jedrskim programom. "Da bi mir trajal, je bistveno, da so sprejete zaveze, zlasti glede iranskega jedrskega programa, trdne, preverljive in v celoti uresničene. Stališče Združenega kraljestva ostaja jasno ter nespremenjeno, in sicer, da Iran nikoli ne sme pridobiti jedrskega orožja."

V skupni izjavi o doseženem sporazumu so voditelji Združenega kraljestva, Francije, Nemčije in Italije sporočili, da bodo tesno sodelovali z ZDA, Iranom in regionalnimi partnerji, da bi "izkoristili ta trenutek".

"Čestitamo Združenim državam Amerike, iranski vladi in vsem, ki so sodelovali pri tem diplomatskem preboju, vključno s Pakistanom, Katarjem in drugimi posredniki," je po navedbah BBC zapisala skupina držav, znana kot E4.

"To je priložnost za ponovno vzpostavitev regionalne stabilnosti in stabilizacijo svetovnega gospodarstva."

Voditelji so pozvali k "hitremu in celovitemu izvajanju" sporazuma ter poudarili, da je "nujno vnovično odprtje Hormuške ožine ob brezpogojni in neomejeni svobodi plovbe" ključnega pomena.

Skupina je obenem poudarila, da Iran "nikoli ne sme pridobiti jedrskega orožja", in dodala, da so pripravljeni odpraviti ustrezne sankcije, če bo Teheran sprejel jasne in preverljive ukrepe glede svojega jedrskega programa.

"Intenzivno bomo sodelovali z ZDA, Iranom in regionalnimi partnerji, da izkoristimo ta trenutek, ohranimo zagon in dosežemo dolgoročno diplomatsko rešitev," so zapisali.

Voditelji so v izjavi znova izrazili tudi podporo "stabilnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Libanona".

Vrhovno poveljstvo iranskih oboroženih sil je po potrditvi sporazuma sporočilo, da so Iranci skupaj z vojsko ter iranskimi zavezniki in podporniki v regiji Združenim državam Amerike in Izraelu pokazali, da "nimajo druge možnosti, kot da sprejmejo poraz in se predajo".

Izjava je v skladu s prizadevanji iranskih državnih medijev, ki skušajo doseženi sporazum predstaviti kot zmago Irana. V Iranu so se namreč v minulih dneh okrepile kritike konservativnih in političnih krogov, ki nasprotujejo dogovoru.

Nekateri kritiki so iranskega zunanjega ministra Abasa Aragčija in predsednika parlamenta Mohamada Bagerja Galibafa, ki sta imela pomembno vlogo v pogajanjih, obtožili, da sta "izdala" pokojnega vrhovnega voditelja ajatolo Alija Hameneja.

Hamenej je bil ubit v ameriško-izraelskih napadih prvi dan vojne, 28. februarja. Le nekaj tednov pred smrtjo je izjavil, da pogajanja z Združenimi državami niso "modra" in da ne bodo "rešila težav države".

Podrobnosti mirovnega sporazuma, ki je sledil tednom napetih pogajanj in občasnim grožnjam ameriškega predsednika Donalda Trumpa z novimi sovražnostmi, za zdaj ostajajo nejasne. Iranska tiskovna agencija Mehr sicer poroča, da memorandum med državama vsebuje 14 točk, vendar nobena od vpletenih strani teh navedb uradno še ni potrdila.

Memorandum naj bi po navedbah agencije med drugim predvideval:

• trajno prekinitev ognja na vseh frontah, vključno z Libanonom;
• zavezo ZDA, da se ne bodo vmešavale v notranje zadeve Irana;
• odpravo ameriške pomorske blokade v 30 dneh;
• umik ameriških sil iz Irana;
• vnovično odprtje Hormuške ožine v 30 dneh "v skladu z iranskimi dogovori";
• da ZDA in njihovi zavezniki pripravijo načrte za obnovo Irana v vrednosti vsaj 300 milijard dolarjev;
• odpravo sankcij na iransko nafto in energetske proizvode;
• vnovično potrditev zaveze Irana, da ne bo proizvajal jedrskega orožja;
• zavezo ZDA, da ne bodo povečevale svoje vojaške prisotnosti v regiji in ne bodo uvajale novih sankcij.

Agencija še poroča, da se "končna pogajanja ne bodo začela, dokler ne bo sproščena vsaj polovica zamrznjenih iranskih sredstev, odpravljene sankcije za izvoz iranske nafte in ukinjena pomorska blokada". Morebitni končni sporazum naj bi nato potrdil tudi Varnostni svet Združenih narodov.

"Dogovor z Islamsko republiko Iran je zdaj sklenjen," je na družbenem omrežju Truth Social zapisal ameriški predsednik Donald Trump.

Ob tem je dodal, da v celoti odobrava brezplačno odprtje Hormuške ožine in takojšnjo odpravo ameriške pomorske blokade Irana.

"Ladje sveta, zaženite motorje. Naj nafta teče," je še zapisal.

O dogajanju na Bližnjem vzhodu bodo danes razpravljali zunanji ministri EU.

Po napovedih bodo vodje diplomacij članic EU na srečanju v Luxembourgu govorili o tem, kako bi lahko unija prispevala k ohranitvi miru na Bližnjem vzhodu. Ena od tem razprave bo tudi evropski prispevek k zagotavljanju proste plovbe prek strateško pomembne Hormuške ožine.

Razpravljali bodo še o razmerah v Libanonu, pa tudi o dogajanju na palestinskih ozemljih Gaza in Zahodni breg. Med drugim je pričakovati, da bo več ministrov pozvalo k ukrepanju proti izraelskemu skrajno desnemu ministru za nacionalno varnost Itamarju Ben-Gvirju zaradi ravnanja z aktivisti s humanitarne flotilje za Gazo med izraelskim pridržanjem maja.

Razmere v bližnjevzhodni regiji bodo po pričakovanjih tudi ena od osrednjih tem pogovorov z egiptovskim zunanjim ministrom Badrom Abdelatijem.