Netanjahu o dogovoru ZDA in Irana: Državo smo rešili pred grožnjo jedrskega uničenja

Podpredsednik ZDA J. D. Vance je v izjavah za ameriške medije zagotovil, da Iran v skladu s sporazumom ne bo prejel ameriškega denarja, temveč bo v ospredju morebitna odprava določenih sankcij, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

"Besedilo bomo objavili ta teden, in vsi bodo videli, da Iran ne bo prejel niti centa, dokler ne bo izpolnil svojih obveznosti, pri čemer gre pri denarju, o katerem govorimo, v bistvu za odpravo sankcij," je dejal Vance.

Odpravo sankcij je pogojil z uničenjem iranskega obogatenega urana oziroma z ukrepi Teherana, s katerimi bi ZDA lahko preverile, da Iran ne razvija jedrskega orožja. Vance tudi ni izključil vloge ameriških vojakov pri uveljavljanju dogovora o jedrskem programu, čeprav je dejal, da ne pričakuje, da bodo ameriške sile za to potrebne.

Po navedbah neimenovanega ameriškega uradnika naj bi ZDA Iranu ponudile dostop do 300 milijard dolarjev vrednega sklada za obnovo. Dostop do sklada naj bi bil pogojen z iranskim upoštevanjem obveznosti iz sporazuma. Vance je pred tem za televizijo CBS dejal, da bodo sklad financirale tudi zalivske države.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar in zunanji minister Tone Kajzer sta pozdravila dogovor med ZDA in Iranom.

"Pozdravljam dogovor med ZDA in Iranom, ki odpira pot k deeskalaciji in diplomaciji. V času številnih konfliktov po svetu je vsak korak k dialogu, spoštovanju mednarodnega prava in mirnemu reševanju sporov pomemben signal upanja," je na omrežju X sporočila Pirc Musar.

"Pozdravljamo naznanitev dogovora med ZDA in Iranom. To je pot naprej k več stabilnosti in morebitnemu miru v regiji," pa je slovenski zunanji minister Kajzer dejal ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU. V razpravi z ministrskimi kolegi o Bližnjem vzhodu je nato še posebej pohvalil posredovanje Pakistana in Katarja, so sporočili z zunanjega ministrstva.

Sporazum o končanju vojne, ki sta ga ponoči naznanila Washington in Teheran, je "dobra stvar", je v pogovoru za francosko televizijo TF1 dejal francoski predsednik Emmanuel Macron. Sedaj je treba zagotoviti, da bo tudi uresničen, da se lahko Hormuška ožina ponovno odpre in da bo ladijski promet znova stekel, je dodal.

Skupaj s partnerji bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da zagotovijo, da "v Hormuški ožini ne bo pristojbin", je francoski predsednik še poudaril pred začetkom vrha G7, ki se začenja danes v francoskem Evianu, udeležil pa se ga bo tudi ameriški predsednik Donald Trump.

Pri tem je Macron omenil mednarodno misijo za zagotovitev ponovnega odprtja Hormuške ožine in zagotovil, da so "pripravljeni ukrepati zelo hitro". Francoska letalonosilka Charles de Gaulle bi bila lahko v okviru misije "v dveh do treh dneh" napotena v Hormuško ožino, če bi bil sporazum res potrjen.

Predstavniki ZDA in Irana odprtje Hormuške ožine razlagajo nekoliko različno. Predvsem podajajo različne informacije glede tega, ali bo plovba skozi ožino brezplačna, kot je to bilo pred vojno.

Med ladijskimi prevozniki glede odprtja ožine po dogovoru med ZDA in Iranom vlada previden optimizem, prednostna naloga podjetij pa ostaja varnost posadk in ladij, poroča britanski BBC.

Zaradi konflikta je v ožini obtičalo več ladij danskega konglomerata Maersk, drugega največjega ladijskega prevoznika na svetu. Tiskovna predstavnica podjetja je sporočila, da je napovedan sporazum dobrodošel in da gre za pozitiven razvoj dogodkov, a so javno dostopne podrobnosti še vedno omejene, zato je prezgodaj oceniti, kako bo sporazum vplival na logistiko in pomorske operacije na Bližnjem vzhodu.

Nemški ladijski velikan Hapag-Lloyd je medtem izrazil upanje, da bo še ta teden, ko bodo odstranili vse preostale morske mine, rešil štiri ladje, ki so obtičale v ožini. Po navedbah podjetja je mirovni sporazum obetaven in je po več kot 15 tednih blokade ožine to dobra novica za podjetja, posadke in stranke.

Libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah se je danes zahvalilo zavezniku Iranu za vztrajanje, da mora biti Libanon, kjer potekajo spopadi med izraelskimi silami in borci Hezbolaha, vključen v sporazum z ZDA o končanju vojne na Bližnjem vzhodu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Hezbolah izraža globoko hvaležnost iranskim voditeljem, silam in ljudem za njihovo neomajno podporo Libanonu, njegovemu ljudstvu in njegovemu odporu ter za njihovo vztrajanje, da se Libanon vključi v vsak dogovor, ki vodi k prenehanju vojne," je v izjavi sporočilo šiitsko gibanje.

Pri tem je opozorilo, da ne bo sprejelo nobene agresije, ki bi kršila suverenost Libanona, in obljubilo, da bo ostalo "zavezano legitimni in neomajni pravici Libanona do obrambe svoje zemlje, ljudstva in suverenosti, dokler ne bo dosežen popoln (izraelski) umik".

Ločeno je uradnik Hezbolaha danes za tiskovno agencijo Reuters povedal, da gibanje ni izvedlo nobenih operacij od napovedi dogovora med Iranom in ZDA. Dogovor po navedbah posrednikov iz Pakistana velja na vseh frontah, vključno z Libanonom. Teheran je danes sporočil, da morajo ZDA zagotoviti, da se Izrael zaveže k ustavitvi vojne v Libanonu. Izraelski obrambni minister Izrael Kac pa je dejal, da bodo njihove sile kljub doseženemu sporazumu za nedoločen čas ostale v Libanonu.

ZDA pričakujejo, da Iran ob ponovnem odprtju Hormuške ožine za ladijski promet ne bo zaračunaval pristojbin, je danes sporočil ameriški podpredsednik J. D. Vance. "Pričakujemo, da bo ožina dolgoročno odprta brezplačno, kar je ena od stvari, ki jih bomo razrešili v teh tehničnih pogajanjih," je Vance odgovoril na vprašanje ameriške televizije CNBC, ali bo v skladu z dogovorom ta ključna pomorska pot ponovno brezplačno odprta le za obdobje 60 dni ali dlje.

Iransko zunanje ministrstvo je sicer danes sporočilo, da bo Teheran v skladu s sporazumom od ladij, ki bodo prečkale Hormuško ožino, zaračunaval pristojbine za pomorske storitve, kot so zavarovanje in prispevek za okolje, ne pa tudi za sam tranzit, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so ladje začele zapuščati Hormuško ožino, mnoge naložene z nafto. Po njegovih navedbah zapuščajo ožino v njenem južnem delu, ki je "popolnoma varna, zaščitena in brezhibna".

Britanska agencija za pomorsko trgovino (UKMTO) je bila obveščena, da se je manjši čoln približal kontejnerski ladji in streljal nanjo.

Napad se je zgodil približno 26 kilometrov od južne obale Jemna, pri čemer je bil izveden tudi poskus vkrcanja na ladjo.

Pristojni organi incident preiskujejo, plovilom na tem območju pa so svetovali povečano previdnost med plovbo ter takojšnje poročanje o kakršni koli sumljivi dejavnosti organizaciji UKMTO.

Izraelski skrajno desni minister za nacionalno varnost Itamar Ben Gvir je ostro kritiziral dogovor o končanju vojne med ZDA in Iranom, ki naj bi po navedbah Teherana vključeval tudi končanje izraelskih napadov na Libanon.

"Nismo partnerji v tem sporazumu, ki ne zagotavlja naše varnosti in nas nikakor ne zavezuje," je po navedbah BBC dejal Ben Gvir.

Dodal je, da Izrael ne bi smel pristati na nič manj kot na uničenje Hezbolaha, ter pozval k nadaljevanju ukrepov proti omenjenemu libanonskemu proiranskemu šiitskemu gibanju. Ob tem je zagrozil, da bo vsakršna izstrelitev brezpilotnega letalnika ali rakete iz Libanona sprožila izraelski napad na Dahijeh.

Izraelski obrambni minister Izrael Kac pa je medtem sporočil, da se Izrael ne bo umaknil z ozemelj, ki jih je zasedel v Libanonu, ter da bo v primeru iranskega napada zaradi dogajanja v Libanonu odgovoril s povračilnimi ukrepi.

"S premierjem Benjaminom Netanjahujem si prizadevava za jasno politiko, v skladu s katero bo izraelska vojska ostala v varnostnih conah v Libanonu, Siriji in Gazi za nedoločeno obdobje, da bo ščitila mejo in izraelske skupnost pred džihadističnimi elementi," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočil Kac.

Po navedbah Kaca, ki ni omenil dogovora med ZDA in Iranom, bodo z območij umaknili lokalno prebivalstvo ter "vso teroristično infrastrukturo", uničene bodo tudi hiše v vaseh na frontni črti, ki so po njegovih besedah služile kot postojanke za šiitsko gibanje Hezbolah, s katerim se izraelska vojska intenzivneje znova spopada od začetka marca.

"Vzdrževanje ozemlja in varnostnih con sta med največjimi dosežki izraelske vojske (...), zato nasprotujemo umiku sil iz Libanona, kljub vsem obstoječim pritiskom in tistim, ki bodo še prišli," je dejal Kac. Pojasnil je, da je Netanjahu o tem obvestil ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Da mora Izrael nadaljevati svojo kampanjo v Libanonu, se je zavzel tudi finančni minister Bezalel Smotrič, ki je sporazum opisal kot "slab za Izrael". "Skupna (ameriško-izraelska) kampanja je dosegla številne uspehe pri oslabitvi Irana in ti dosežki niso bili zaman. Kampanjo za strmoglavljenje režima bomo morali nadaljevati sami z uporabo ustvarjalnih sredstev in zagotoviti, da Iran nikoli ne bo pridobil jedrskega orožja," je dejal in pozval k okrepitvi ofenzive v Libanonu.