Za mučenje političnih zapornikov uporabljali sneg in mraz

Zaporniški pazniki po vsej Belorusiji političnim zapornikom pozimi nalagajo čiščenje snega. Prisilijo jih v to, da z območja nosijo vreče snega, eno za drugo, običajno brez možnosti, da bi se po končanem delu umili ali ogreli.

Eden od tistih, ki je to življenje izkusil, je Leanid Sudalenko, aktivist za človekove pravice, ki je bil zaradi svojih dejavnosti obsojen na tri leta zapora. Kazen je prestajal v mestu Vitebsk, kamor je prispel sredi zime. V pogovoru za DW je povedal, da še v življenju ni videl toliko snega.

"Takoj ko prideš v zapor, dobiš ukaz, da greš na dvorišče in začneš kidati sneg. Dajo ti improvizirano lopato, ki je sestavljena iz kosa lesa, pribitega na metlo, in ti rečejo, da moraš odmetavati sneg, dokler se ne bo videl asfalt. Ne gre za čiščenje pločnikov, naročijo ti, da ne sme biti vidna niti ena snežinka," pripoveduje Sudalenko.

Kidanje snega v večini primerov doleti politične zapornike. Po podatkih organizacije za človekove pravice Viasna, ki deluje v Minsku, jih je v Belorusiji trenutno več kot 1.100.

Sudalenko pravi, da se nalogi ne moreš izogniti brez kazni – pa naj bo to samica ali pa to, da od domačih ne smeš prejeti paketov ali imeti obiskov.

"Politični zaporniki ne morejo iz ekipe za odstranjevanje snega, a to delo ne izključuje drugih nalog. Vstati moraš vsaj dve uri prej kot drugi, ki vstajajo ob 4. uri zjutraj, da se prepričaš, da snega na dvorišču ni več. Do jutra si že premočen od znoja, vendar se ne moreš umiti, ker ni ne časa ne dovolj tušev," nadaljuje Sudalenko.

V samici je najhuje

Zaporniki v beloruskih zaporih se morajo trikrat na dan zbrati na dvorišču, kjer jih preštejejo. Ta postopek lahko traja tudi do ene ure. Med štetjem je vsakršno gibanje strogo prepovedano, pregleda pa nikoli ne skrajšajo ali prestavijo v notranje prostore.

Najhujši del temperatur, ki padejo globoko pod ničlo, je po besedah Sudalenka samica, v kateri pristane večina političnih zapornikov. "Samica predstavlja mučenje z mrazom. Grelci ne delujejo, odeje ni. Spati moraš na tleh ali na goli kovinski postelji. Odvzamejo ti tudi toplo spodnje perilo," opiše.

Ko sneži, počitka ni

Nekdanja politična zapornica Darja Afanasjeva je v kazenski koloniji Gomel preživela dve zimi. Tudi ona je izkusila najhujšo plat beloruskih zaporov.

"Ko si na izmeni od 7. do 16. ure in začne snežiti, veš, da ne boš počival. Takoj, ko končaš z izmeno, moraš na dvorišče in začeti kidati," pove.

Tisti, ki imajo denar, si lahko privoščijo pravo lopato, drugi vzamejo, kar je na voljo. "Ne gre samo za to, da očistiš asfalt. Sneg je treba spraviti v vreče in ga odnesti, da ga vodje ne vidijo. Ženske napolnijo vreče krompirja, nekatere pa uporabijo vreče za nakupovanje," se spominja.

Zdravje zapornikov nepomembno

Afanasjeva zaradi zdravstvenih težav ne bi smela dvigovati težkih predmetov. Kljub temu je bila prisiljena v to, da je prenašala težke vreče snega.

"Nikogar ne zanima, ali zmrzuješ ali si bolan. Neko zimo je zbolelo okoli 40 odstotkov ljudi, a na koncu so preprosto začeli poročati o manjšem številu bolezni. Tako upravniki zaporov rešujejo probleme. Bolniki so pogosto prisiljeni čakati v vrsti na mrazu, da dobijo svoja zdravila," dodaja nekdanja politična zapornica.

Tudi v notranjosti je včasih tako mrzlo, da se ni mogoče ogreti. V koloniji Gomel imajo problem s streho v zaporniškem bloku 13, kar pomeni, da morajo zaporniki tudi spati v debelih plaščih.

Ženske morajo biti v oblekah ali krilih

Prav tako, kot piše DW, ženske v beloruskih zaporih ne smejo nositi hlač. Dovoljene so obleke ali krila, pod katerimi lahko pozimi nosijo nogavice. Če nimaš podpore od doma, nimaš niti toplega spodnjega perila ali šala. "Nekatere ženske si okoli vratu ovijejo nogavice, da se ogrejejo. A če to opazijo pazniki, jim nogavice zasežejo in jih zavržejo. Ženske si v čevlje vstavljajo tudi vložke, saj čevlji, ki jih zapornicam da zapor, niso topli in odporni na vlago," opisuje Afanasjeva.

Nekdanji politični zaporniki, ki so spregovorili za DW, so priznali, da tudi po letih življenja na svobodi še vedno podoživijo travmo vsakič, ko nastopi zima. "Nekateri bi rekli, da je to mučenje. Zahteve upravnikov zapora so popolnoma absurdne, gre za posmeh zapornikov," meni Sudalenko.

Afanasjeva pravi, da snega ne vidi več isto kot nekoč. "Po tem, kar sem doživela v kazenski koloniji, zime ne povezujem več z veseljem otroštva, ampak s trpljenjem," je dodala.