Menu Item
Evropska komisija je ob današnji objavi širitvenega poročila predstavila tudi načrt za spodbujanje gospodarske rasti držav Zahodnega Balkana, s čimer želi pospešiti njihovo približevanje EU. Spodbujanju reform v teh državah bo v prihodnjih štirih letih namenila šest milijard evrov, v ta namen bo vzpostavila nov finančni instrument.
Načrt za rast Zahodnega Balkana temelji na štirih stebrih. Prvi je spodbujanje vključevanja na evropski enotni trg, pri čemer je komisija določila sedem prednostnih aktivnosti.
Med temi so prost pretok blaga, storitev in delavcev, dostop do enotnega območja plačil v evrih (SEPA) ter zmanjšanje ovir v cestnem prometu. Poleg tega pa še integracija in razogljičenje energetskih trgov ter vključitev na digitalni enotni trg in v industrijske dobavne verige.
Ob predstavitvi načrta sta predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in komisar za širitev Oliver Varhelyi poudarila, da morajo države Zahodnega Balkana ob vključevanju na evropski enotni trg okrepiti tudi medsebojno gospodarsko sodelovanje. Spodbujanju enotnega regionalnega trga je namenjen drugi steber načrta.
Namen tretjega stebra je pospešiti sprejemanje reform v šesterici zahodnobalkanskih držav, tudi tistih, ki so del pristopnih pogajanj.
Sprejemanje teh reform pa namerava EU spodbuditi tudi z dodatnimi finančnimi sredstvi. Bruselj predlaga vzpostavitev novega finančnega instrumenta pod imenom Instrument za reforme in rast Zahodnega Balkana za obdobje 2024-2027, vreden šest milijard evrov. Od tega bosta dve milijardi evrov nepovratnih sredstev, ki jih je komisija predlagala v okviru revizije večletnega finančnega okvirja, in štiri milijarde evrov posojil.
Sredstva bodo lahko države pridobile šele po sprejetju določenih socialnogospodarskih reform in reform v okviru pridružitvenega procesa, povezanih s temeljnimi vrednotami, poudarjajo v Bruslju. Če ne bodo izvedle reform, ki so jih obljubile, bo lahko EU denar namenila drugi državi.
Po navedbah visokega uradnika komisije bodo polovico sredstev regiji namenili prek obstoječega Naložbenega okvirja za Zahodni Balkan, polovico pa kot neposredno podporo državnim proračunom. Izplačila bodo prejele dvakrat letno, prvo redno izplačilo je predvideno za december prihodnje leto.
“S tem načrtom počnemo nekaj izrednega,” je povedala predsednica komisije von der Leyen. “Ne želimo čakati do končne odločitve o politični pridružitvi, ampak že odpiramo vrata ekonomske blaginje ter možnost pridružitve enotnemu trgu, obenem pa tudi povečujemo trg za naša podjetja,” je dejala.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje