Območje Al Aksa leži v vzhodnem Jeruzalemu, ki ga muslimani imenujejo tudi Al Haram Al Šarif. Gre za 35 hektarjev velik kompleks, ki ima izjemen pomen za vse tri abrahamske religije: judovstvo, krščanstvo in islam. Znotraj kompleksa stoji istoimenska mošeja Al Aksa, ki je tretji najsvetejši kraj na svetu za muslimane, verjetno najbolj znana zgradba pa je Skalna kupola. Del območja, ki ga Judi imenujejo Tempeljski grič, je tudi tako imenovani Zahodni zid oziroma Zid objokovanja, za kristjane pa je najpomembnejša cerkev Božjega groba oziroma cerkev Jezusovega vstajenja, znotraj katere naj bi bil Jezusov grob. Zakaj je to območje ključno za razumevanje več desetletij trajajočih krvavih sporov med Izraelci in Palestinci?
Al Haram Al Šarif za muslimane in Tempeljski grič za Jude je 35 hektarjev veliko območje ter jabolko več desetletnega spora med Palestinci in Izraelci. Gre namreč za kraj, ki je zaradi svojega zgodovinskega pomena uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine, saj je pomemben za vse tri abrahamske religije: judovstvo, krščanstvo in islam.
Znotraj kompleksa stoji istoimenska mošeja Al Aksa, ki je tretji najsvetejši kraj na svetu za muslimane, verjetno najbolj znana zgradba pa je Skalna kupola. Del območja, ki ga Judi imenujejo Tempeljski grič, je tudi tako imenovani Zahodni zid oziroma Zid objokovanja, za kristjane pa je najpomembnejša cerkev Božjega groba oziroma cerkev Jezusovega vstajenja, znotraj katere naj bi bil Jezusov grob.
Leta 1947 so Združeni narodi (ZN) pripravili načrt razdelitve, s katerim so Palestino, ki je bila takrat še pod britanskim nadzorom, razdelili na dve državi: eno za Jude, večinoma iz Evrope, in drugo za Palestince. Judovska država je dobila 55 odstotkov ozemlja, preostalih 45 odstotkov pa je bilo namenjenih palestinski državi. Jeruzalem, v katerem se nahaja kompleks Al Aksa, je zaradi posebnega pomena za vse tri zgoraj omenjene religije pripadel mednarodni skupnosti pod upravo ZN.
Prva arabsko-izraelska vojna je izbruhnila leta 1948, ko je Izrael razglasil državnost in zasedel približno 78 odstotkov ozemlja, deli Zahodnega brega, vzhodnega Jeruzalema in Gaze pa so prešli pod egiptovski in jordanski nadzor.
Odkar je Izrael leta 1967 skupaj z Zahodnim bregom in Gazo zasedel vzhodni Jeruzalem, vključno s starim mestom, je to območje postalo najbolj sporno ozemlje v tako imenovani Sveti deželi. V naslednjih desetletjih je Izrael sprejemal številne ukrepe, ki so utrdili moč judovskega naroda, s tem pa tudi prevzem nadzora nad starim mestom in vzhodnim Jeruzalemom. Leta 1980 je Izrael razglasil Jeruzalem za prestolnico države, kar je bilo v nasprotju z mednarodnim pravom. Doslej je Jeruzalem kot prestolnico Izraela priznala le peščica držav na čelu z Združenimi državami Amerike (ZDA).
Okoli 400 tisoč Palestincev ima v Jeruzalemu le status stalnega prebivališča, ne pa tudi državljanstva, čeprav so bili tam rojeni. Na drugi strani pa Judje, ki so se v mestu rodili, to pravico imajo. Izrael je leta 1967 začel tudi s tihimi deportacijami Palestincev iz mesta, oblasti pa so jim postavile težke pogoje za ohranitev statusa stalnega prebivališča.
Izrael je na območju vzhodnega Jeruzalema postopoma začel graditi številne nezakonite judovske naselbine, kjer so nekoč stanovali Palestinci. Palestinske naselbine so porušili, saj Izrael trdi, da so bile zgrajene brez ustreznih dovoljenj.
Verski pomen kompleksa Al Aksa
Na območju stoji tudi znamenita mošeja Al Aksa, ki je za muslimane po Meki in Medini tretji najsvetejši kraj islamske religije. Izjemen pomen za muslimane ima tudi Skalna kupola, saj je postavljena na kraju oziroma skali, za katero muslimani verjamejo, da je kraj, s katerega se je prerok Mohamed povzpel v nebesa.
Judje, ki območje imenujejo Tempeljski grič, verjamejo, da so na tem območju nekoč stali biblijski judovski templji. V skladu z mednarodnimi sporazumi je območje pod muslimansko upravo, natančneje Jordanijo, Izrael pa naj bi zagotavljal varnost na vstopnih točkah.
Nemuslimanom je dovoljen vstop na območje ob določenih dnevih in določenih urah, a tam ne smejo moliti. Judje zato za svoje molitve uporabljajo Zahodni zid, ki je bolj znan pod imenom Zid objokovanja. Je tudi zadnji ostanek drugega templja, muslimani pa ga imenujejo Al Burak, saj verjamejo, da je na tem območju Mohamed govoril z Bogom.
“Status quo”?
Leta 1967 je bil na območju razglašen tako imenovani “status quo” oziroma stanje, kot je trenutno. Izrael in Jordanija sta se dogovorila, da bo islamski sklad nadziral stanje znotraj kompleksa Al Aksa, medtem ko bo Izrael zagotavljal varnost zunaj območja.
Od sprejetja omenjenega stanja so vzniknila številna gibanja, ki so želela izpodbiti prepoved izraelskih oblasti, da bi Judom dovolila vstop v kompleks. Izraelske sile, ki so zadolžene za varnost zunaj območja, pa judovskim skupinam sicer redno dovoljujejo vstop v kompleks, kar je v zadnjih desetletjih večkrat povzročilo napetosti in krvave boje na območju. Ob tem pa izraelske varnostne sile Palestincem na več načinov že nekaj časa preprečujejo vstop na sveto območje.
Eden najhujših incidentov na tem območju se je zgodil leta 2000, ko je takratni izraelski premier Ariel Šaron v spremstvu približno tisoč izraelskih policistov vstopil na območje kompleksa Al Aksa in ponovil izraelske zahteve do tega območja. To je bil povod za drugo palestinsko vstajo, ki je trajala do leta 2005, v krvavih bojih pa je bilo ubitih več kot tri tisoč Palestincev in približno tisoč Izraelcev.
Kasneje se je zgodilo še več incidentov na območju, ki so ponovno prinesli prelivanje krvi. Pred oktobrsko eskalacijo spopadov na tem območju je v začetku januarja letos območje obiskal tudi izraelski minister za nacionalno varnost Itamar Ben-Gvir. To je storil kljub opozorilom Zahoda, da bi lahko njegova poteza znova zanetila hujše spopade v regiji.
“Naša vlada se ne bo vdala grožnjam Hamasa. Tempeljski grič je najpomembnejši kraj za Izraelce, kjer ohranjamo svobodo gibanja za muslimane in kristjane,” je po obisku dejal Ben-Gvir in dejal, da je s tistimi, ki grozijo in želijo omejiti dostop do gore, treba ravnati z železno roko.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje