Zakaj Kosovo pol leta po volitvah še nima delujočega parlamenta in nove vlade?

Kosovo je pol leta po parlamentarnih volitvah še vedno brez konstituirane skupščine in nove vlade. Konstitutivna seja parlamenta, na kateri morajo poslanci pred reševanjem drugih vprašanj najprej izvoliti predsednika parlamenta, s prekinitvami traja že od 15. aprila.

A 120 izvoljenih predstavnikov kosovskega ljudstva se ne more zediniti, kdo naj bo predsednik parlamenta. Doslej so ga poskušali izvoliti že 54-krat, vsakič neuspešno.

K popolni blokadi je deloma prispeval volilni izid. Stranka Samoopredelitev dosedanjega premierja Albina Kurtija, ki do imenovanja nove vlade ostaja premier v odstopu, je zbrala največ, 48 poslanskih mandatov, kar pa ne dosega parlamentarne večine 61 mandatov. Na drugi strani so opozicijske PDK (24 mandatov), LDK (20 mandatov) in zavezništvo pod vodstvom Ramusha Haradinaja (8 mandatov), ki odklanjajo sodelovanje s Kurtijem. Tu je še 20 poslancev iz vrst nacionalnih manjšin, med katerimi ima 9 mandatov Srbska lista, ki prav tako ne bo sodelovala s Samoopredelitvijo.

Kljub temu da v parlamentu nima večine, Kurti resne pripravljenosti na kompromise ni pokazal in je v vseh 54 glasovanjih vztrajal pri svoji kandidatki za predsednico parlamenta. To je dosedanja pravosodna ministrica Albulena Haxhiu, ki pa za opozicijo ni sprejemljiva. Očitajo ji tudi slabo delo in vmešavanje v delo sodišč.

Kurtijeva stranka je pri Haxhiu kljub ponavljajočim se neuspehom vztrajala, dokler se konec julija ni vmešalo ustavno sodišče, ki je do 8. avgusta ustavilo vsa glasovanja. Samoopredelitev je namreč junija po vrsti spodletelih poskusov javnega glasovanja skušala uvesti tajno glasovanje o predsedniku parlamenta. Temu je znova nasprotovala opozicija, ki se je obrnila na ustavno sodišče.

To je minuli petek pojasnilo, da se o predsedniku parlamenta odloča na javnem glasovanju, in določilo nadaljevanje postopka. Sodišče je določilo, da se lahko odslej za enega kandidata glasuje le trikrat, piše portal Kossev. Na seji morajo biti prisotni vsi poslanci, prav tako morajo vsi glasovati. Predsednika parlamenta morajo izbrati v 30 dneh, kaj bi sledilo morebitnemu neuspehu, pa trenutno ni znano.

V Samoopredelitvi so bili do odločitve ustavnega sodišča zelo ostri. Nekateri v stranki so sodišču očitali, da deluje v nasprotju s principi vladavine prava, in se pri tem obregnili tudi ob ustavnega sodnika srbske narodnosti Radomirja Labana. Zaradi ostrih kritik iz še vedno vladajoče stranke se je oglasila tudi misija Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, ki je pozvala k spoštovanju pravosodnega sistema in ustavnega sodišča.

Kosovski poslanci bodo tako v prihodnjih tednih skušali izvoliti predsednika parlamenta in tako prekiniti polletno paralizo parlamenta. Če jim bo uspelo, pa Kurtijeve nočne more še vedno ne bo konec. Sledilo bo namreč oblikovanje vlade, kjer se bo predsednik Samoopredelitve srečal z isto težavo: kako v parlamentu dobiti večino. Tako nad najmlajšo državo v Evropi vseskozi visi možnost novih parlamentarnih volitev.