Menu Item
V Ukrajini že sedmi dan divjajo spopadi med ukrajinsko in rusko vojsko. Rusija krepi svojo ofenzivo, Ukrajina pa zahodne države in zvezo Nato poziva, naj ji pomagajo z vojaškimi silami in zaprejo zračni prostor nad državo. To bi lahko privedlo do eskalacije in celo nove svetovne vojne.
V ruskem obstreljevanju Harkova, drugega največjega ukrajinskega mesta, je v torek umrlo najmanj 21 ljudi, več kot 110 je bilo ranjenih. V bombardiranju je bila med drugim uničena zgradba, v kateri je imel sedež slovenski konzulat. Proti Kijevu pa se medtem vije 65 kilometrov dolga kolona ruskih vojaških vozil in tankov.
V sosednje države je v zadnjih dneh zaradi vojne prebegnilo kar 836 tisoč Ukrajincev, razmere na meji pa bi se lahko v prihodnje še zaostrile. Iz Ukrajine so vse glasnejši pozivi Zahodu oziroma zvezi Nato, naj pri obrambi države pomaga z vojaškimi močmi. Tej ideji so naklonjeni tudi v delu evropske javnosti in politike. Pa je to sploh mogoče?
“Nato ne bo šel v obrambo Ukrajine, ker Ukrajina ni članica zveze”
Dr. Jelena Juvan, predstojnica katedre za obramboslovje na ljubljanski FDV, pravi, da je Nato v svojem prvotnem smislu obstoja namenjen kolektivni obrambi držav članic. “To je ta znameniti 5. člen Washingtonskega sporazuma, kar pomeni, da Nato ni namenjen obrambi oziroma zaščiti neke tretje države,” pojasnjuje. “V Ukrajini gre za oboroženi spopad takšnih razsežnosti, kjer posredovanje Nata v obliki neke klasične misije vsekakor ni mogoče. Nato ne bo šel v obrambo Ukrajine, ker Ukrajina ni članica zveze Nato,” pravi Juvan.
Sogovornica meni, da se Zahod oziroma Nato veliko bolj zaveda nevarnosti direktnega konflikta z rusko vojsko kot splošna javnost. “Nato se zaveda teh nevarnosti in ne bo prestopil rubikona, razen če bo napadena država, ki je članica zveze Nato,” dodaja. Če pa bi Rusija napadla članico zveze Nato, na primer eno od baltskih držav, bi to pomenilo aktivacijo Natovih sil – t. i. Natovih sil za hitro posredovanje (NRF oziroma Nato rapid force), ki jih povezava že razmešča ob vzhodnem krilu zveze.
Če Nato zaščiti ukrajinsko nebo, se zaplete v spopad z Rusijo
Ukrajina je v zadnjih dneh zahodne države večkrat pozvala k vzpostavitvi t. i. no-fly zone (območja prepovedi poletov). K temu je v ponedeljek ameriškega predsednika Joeja Bidna in zvezo Nato pozval tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. “Če bo Zahod to naredil, bo Ukrajina agresorja premagala z veliko manj krvi,” je dejal. Dodal je, da lahko Ukrajina premaga Rusijo, a svoj del morajo opraviti tudi zahodne države.
Zelenski je o tem vprašanju govoril tudi v intervjuju za CNN. ZDA so sporočile, da ne bodo zapirale ukrajinskega zračnega prostora in v državo ne bodo poslale vojaških enot. Na vprašanje novinarja, ali meni, da je čas, da predsednik Biden in ostale zahodne države znova premislijo in jim pomagajo ne samo z orožjem, ampak tudi z vojaki, je ukrajinski predsednik dejal, da se je s to prošnjo že obrnil na nekaj voditeljev.
“Verjamem, da morajo svetovni voditelji podpirati demokratične države po svetu, ki so pripravljene braniti demokratične principe. Zaprtje zračnega prostora bi nam zelo pomagalo. To pa ne pomeni vključevanja zveze Nato v vojno. S predsednikom Bidnom sva govorila velikokrat in hvaležen sem za vso podporo, vendar me niso povsem slišali. Večkrat sem jim povedal, da se bo Ukrajina borila močneje kot kdorkoli, vendar sami proti Rusiji ne bomo zmogli,” je dejal v intervjuju.
Jelena Juvan ob tem pojasnjuje, da to ne drži. Kot pravi, bi takšna poteza pomenila direktno vključitev zveze Nato v spopad v Ukrajini.
So pa k zaprtju zračnega prostora v preteklih dneh pozvali tudi nekateri evropski politiki.
Together with our @NATO and #EU allies we strongly condemn Russia’s unprecedented military aggression against Ukraine.
— Janez Janša (@JJansaSDS) February 24, 2022
Russia must immediately withdraw its military and fully respect Ukraine's territorial integrity.
A no-fly zone over 🇺🇦 has to be introduced.#StandWithUkraine pic.twitter.com/MhYVbXTFcP
Kaj bi se zgodilo, če bi se ena članica Nata na lastno pest odločila, da z vojaškimi silami pomaga Ukrajini? Jelena Juvan pravi, da je to zelo malo verjetno. “Države, ki so v zavezništvu, se zavedajo pomena tega zavezništva,” pojasnjuje in dodaja, da je preveč na kocki in da brez zavezništva ne bo šlo. Pri tem omeni, da je na primer Francija evropska vojaška sila, ampak ruske vojske ni sposobna poraziti.
Kako zelo nas mora skrbeti jedrsko orožje?
Ruski predsednik Vladimir Putin je pred dnevi dvignil pripravljenost ruskih sil za odvračanje, ki vključujejo tudi enote z jedrskim orožjem. Pojasnil je, da so razlog za to odločitev agresivne izjave predstavnikov Nata.
Na vprašanje, ali nas mora skrbeti morebitni jedrski konflikt, sogovornica odgovarja, da je uporaba jedrskega orožja zaskrbljujoča, ker o tej uporabi odloča posameznik, ki ne sprejema nekih racionalnih odločitev, ampak ga pri tem vodijo neki drugi interesi, ki ne temeljijo na premisleku. “To je tista največja nevarnost. Če pride do uporabe jedrskega orožja, je to vsekakor začetek konca,” pravi.
Po njenih besedah je bila tudi v času hladne vojne tako na strani ZDA kot Sovjetske zveze prisotna izjemna količina jedrskega orožja. Ampak takrat sta se obe strani zavedali, da če ena stran začne, bo druga odgovorila, kar bi pomenilo “konec življenja na Zemlji, kot ga poznamo”. Tudi takrat, ko je bil svet najbolj na robu jedrske vojne (npr. v času kubanske krize), se jedrsko orožje ni uporabilo, ker je bil na drugi strani nekdo – takrat je bil to ameriški predsednik Kennedy, ki se je zavedal nevarnosti.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje