Menu Item
Vsake toliko tudi Slovenijo doseže puščavski prah, ki lahko poslabša vidljivost in otežuje dihanje ljudi. A zakaj puščavski prah iz Sahare na severu Afrike sploh doseže Evropo? In ali so peščene nevihte težavne?
Prejšnji teden se je nebo nad grško prestolnico obarvalo oranžno. To je pritegnilo ogromno pozornosti javnosti, ki se je čudila “nezemeljskim” prizorom. Tudi Slovenijo večkrat na leto doseže puščavski prah, a prizori niso tako ekstremni kot v Atenah. Smo pa večjo pošiljko prahu pri nas dobili med velikonočnimi prazniki.
Tudi v teh dneh nad državo vztraja puščavski prah, a ta ni zelo izrazit, zato ga najverjetneje sploh ne bomo opazili, je v nedeljo pojasnil meteorolog agencije za okolje Blaž Šter. Glavnina je namreč bolj zahodno nad Francijo in Nemčijo. Po besedah Štera imamo rahlo povišane vrednosti le v višjih slojih ozračja, zato delci ne vplivajo na vidljivost oziroma ne otežujejo dihanja ljudi. Šter je še pojasnil, da prah ne bo viden niti na avtomobilih, saj ga bodo pogoste padavine v prihodnjih dneh hitro sprale.
Kako nastane peščena nevihta?
Vzrok za prah, ki lahko doseže Evropo, so peščene nevihte, ki nastanejo med močnimi vetrovi na velikih območjih Sahare, puščave, ki se razteza čez severno Afriko.
Strokovnjak za pesek in prah z inštituta v Barceloni Carlos Perez Garcia Pando je za DW dejal, da je puščavski pesek sestavljen iz različnih delcev, nekateri so tudi veliki in nekoliko težji. Ti so le nekaj metrov visoko in prepotujejo krajše razdalje. Ko padejo na tla, razbijejo druge večje delce peska, ki se nato razpršijo v (ultra)majhne delce, je pojasnil Garcia Pando. Te nato močni in ‘turbulentni’ vetrovi dvignejo precej višje v ozračje in ponesejo na tisoče kilometrov stran.
Za nastanek peščenih neviht je potrebno suho vreme, sicer se delci zlepijo in postanejo pretežki za letenje na dolge razdalje. Te nevihte pogosteje nastanejo na območjih z manj vegetacije, saj ta vpliva na zračne tokove. Iz Sahare se sicer na leto dvigne od 60 do 200 milijonov ton puščavskega prahu, večina pa se hitro spusti na zemljo.
Zakaj prah doseže Evropo?
Da vetrovi odnesejo prah na tisoče kilometrov stran proti Evropi, morajo biti ugodni pogoji: vremenski sistemi z močnim vetrom. Staro celino pa dosežejo predvsem takrat, ko nad zahodnim Sredozemljem in severno Afriko vztraja globok ciklon.
Po besedah Garcie Pande so za prenos prahu čez Sredozemsko morje ključni še nizkotlačni sistemi. Ti povzročijo močne vetrove v nasprotni smeri urinega kazalca. Prah bolj pogosto doseže Evropo spomladi.
“Prašni delci, ki dosežejo Evropo, lahko zelo dolgo ostanejo v zraku, saj so veliko manjši od zrn peska,” je za DW pojasnil še strokovnjak z univerze v New Yorku Stewart Evans. Prah torej sestavljajo majhni delci puščavskega peska, ki se mešajo z zrakom in v obliki aerosola po zraku dosežejo Evropo.
Puščavski prah lahko poskrbi za zmanjšano vidljivost. Nebo dobi rjavkast videz, ki je zelo izrazit v primeru, ko je prašnih delcev več. Delci lahko v zraku lebdijo več dni ali celo tednov. Sperejo jih šele padavine, ki na predmetih lahko pustijo rjavkasto sled.
Ali so peščene nevihte težavne?
Puščavski prah je star skoraj toliko kot Zemlja, je pojasnil Garcia Pando in dodal, da “nevihte niso nič novega”.
Nastanek tovrstnih neviht ga ne skrbi, saj prah “ni vedno slaba stvar”. Po njegovih besedah v manjših količinah služi kot nekakšno hranilo za “gozdove in oceane, saj jih hrani z železom, fosforjem in kalijem”. Po drugi strani pa povzroča hitrejše taljenje snega v gorah. Umazan sneg namreč vpije precej več sončne energije kot čist.
A strokovnjaka skrbi, da se zaradi obdelovanja zemlje in podnebnih sprememb – enormno povečuje količina prahu in peska. Zaradi dolgih suš se v zrak sprosti vse več prahu. Za primerjavo: če “stopite” na kos blata ali čezenj zapelje avto, se ustvari na tone delcev ali umazanije, ki jih potem veter “zlahka odnese”.
Poenostavljeno je pojasnil še primer na izsušenem jezeru. Sedimenti, ki ostanejo na dnu, so zelo erozivni, zato se lažje sprostijo v ozračje. Po besedah Garcia Pande stroka še ni povsem prepričana, ali podnebne spremembe povzročajo več vetrov, zato je težko napovedati, kakšna bo prihodnost peščenih neviht.
“To je ena od ključnih negotovosti, ki jih imamo,” je še dejal strokovnjak in dodal, da raziskujejo, kako se bodo vetrovi razvijali v različnih situacijah – predvsem, ali bo več turbulentnih vetrov.
Kaj vsebuje puščavski prah?
Prisotnost puščavskega prahu v zraku lahko sicer pomeni tudi večjo onesnaženost z delci PM 10.
Kot piše v letnem poročilu Arsa Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2020, je sestava delcev puščavskega prahu, ki občasno zaide nad Slovenijo, drugačna od sestave delcev, ki so povišani v zimskem obdobju in so posledica izpustov zaradi ogrevanja in prometa. V puščavskem prahu je bistveno manj različnih organskih spojin. Sestavljajo ga predvsem mineralni delci, ki obsegajo okside aluminija, silicija, železa, mangana, kalcija, magnezija, kalija, natrija in titana, je zapisano v poročilu.
Onesnaženost z delci PM 10 vpliva na zdravje ljudi. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) vsem prebivalcem, zlasti pa ranljivim skupinam, med katerimi so dojenčki in otroci, starejši, srčni in pljučni ter sladkorni bolniki, ob povišani onesnaženosti zraka z delci priporočajo, naj gibanje na prostem omejijo na čas, ko je onesnaženost zraka v dnevu najnižja. Pri tem svetujejo izogibanje bližini prometnic, za sprehod pa svetujejo park ali gozd.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje