Menu Item
Podporniki Palestincev pogosto uporabljajo podobe lubenice. Zakaj je to sadje od začetka vojne med Izraelom in Hamasom dobilo novo veljavo?
Novembra se je shoda v podporo Palestini, ki je potekal v Londonu, udeležil tudi protestnik s transparentom, na katerem je pisalo: “Barve lubenice – rdeča, zelena, črna in bela – so enake barvam na palestinski zastavi. Od tedaj se na družbenih omrežjih pa tudi v resničnem življenju lubenice vse pogosteje uporabljajo kot simbol za izražanje solidarnosti s Palestinci v smrtonosni vojni med Izraelom in Hamasom.
Na protestih v podporo Palestincem je sadje narisano na transparentih, udeleženci shodov si simbole lubenic slikajo na obraze, emotikon lubenice pa se pojavlja poleg palestinske zastave v prikaznih imenih na omrežjih TikTok in X, piše The New York Times.
Izbira lubenic ni naključna, razlog pa ne tiči le v barvni podobnosti med sadežem in zastavo. Sadje se namreč goji v Gazi in na Zahodnem bregu. Palestinci pa ga že desetletja uporabljajo kot simbol identitete in upora, je povedala 30-letna Amani Al-Khatahtbeh, ustanoviteljica digitalne publikacije Muslim Girl. “Obstajajo ljudje, ki nimajo nobene povezave s Palestino in Izraelom, vendar še vedno uporabljajo ta emotikon zaradi tega, kar predstavlja v družbenih medijih,” je še povedala Al-Khatahtbeh in dodala, da je uporaba lubenice kot simbola Palestine od začetka vojne postala “veliko bolj razširjena”.
Emotikon lubenice je tako eden od simbolov, ki se uporabljajo v ostrih razpravah o vojni na družbenih omrežjih, vendar je bolj subtilen kot emotikona izraelske in palestinske zastave ter ključniki #IStandWithIsrael in #FreePalestine.
Simbol lubenice ima korenine v izraelskem zatiranju palestinske zastave v Gazi in na Zahodnem bregu, pravi Sascha Crasnow, raziskovalka palestinske umetnosti in predavateljica islamske umetnosti na Univerzi v Michiganu. Dodala je, da so natančne podrobnosti o tem, kako je sadež postal takšen simbol, nejasne.
V nekaterih različicah zgodbe so bile lubenice prikazane namesto palestinske zastave, ko je bila ta med letoma 1967 in 1993 dejansko prepovedana, je dejala Crasnow. Članek New York Timesa iz leta 1993, v katerem je pisalo, da so bili Palestinci nekoč aretirani, ker so nosili rezine lubenice, je bil spremenjen z navedbo, da tega podatka ni bilo mogoče preveriti.
“Umetnost je del konflikta”
Druga različica zgodbe, s katero poskušajo poznavalci razložiti povezavo med palestinsko zastavo in lubenico, je povezana z razstavo Slimana Mansourja in dveh drugih palestinskih umetnikov, ki naj bi jo v 80. letih prejšnjega stoletja zaprli izraelski vojaki. 76-letni Mansour je v nedavnem elektronskem sporočilu časopisu The New York Times zapisal, da jim je izraelski vojak prepovedal slikati kar koli v barvah zastave, vključno z lubenicami.
“Oblast je želela izraziti svoje nespoštovanje do teh barv – rdeče, zelene, črne in bele – in tega, kar predstavljajo,” je dejal Mansour. Povedal je, da je prvič naslikal lubenico za knjigo palestinskih ljudskih zgodb iz leta 1987.
Crasnow ob tem poudarja, da sta obe zgodbi potrdili, da so lubenice značilne za palestinsko umetnost. Tudi umetnik Khaled Hourani, ki je leta 2007 za Subjektivni atlas Palestine ustvaril vzorec zastave z lubenicami, je dejal, da se je njegovo delo in druge podobe lubenic razširilo ob vsakem izbruhu konflikta.
“Umetnost je del tega konflikta,” je dejal 57-letni Hourani, ki živi v Ramali na Zahodnem bregu. Dodal je, da vojna ni le fizična: “Gre za kulturo, za predstavljanje.”
Simboli, med katerimi sta ogrlica z Davidovo zvezdo in šal kafija, so bili sprejeti zunaj Bližnjega vzhoda kot način izražanja podpore Judom in Palestincem med vojno. Emotikon lubenice pa je postal priljubljen med ljudmi, ki podpirajo Palestince, a se hkrati skušajo izogniti zatiranju njihovega govora na družbenih omrežjih.
Emotikon lubenice je bil sicer uveden leta 2015, njegova uporaba pa se je na družbenih omrežjih povečala med zaostrovanjem izraelsko-palestinskega konflikta leta 2021, navaja časnik The Washington Post. Simbol se zdaj pogosto pojavlja ob propalestinskih ključnikih in v objavah organizacij, ki se zavzemajo za prekinitev ognja, vključno z organizacijo Judovski glas miru (ang. Jewish Voice for Peace).
“Namen uporabe lubenice je, da nas ne bi cenzurirali,” je dejal 29-letni Ridikkuluz, arabsko-ameriški umetnik, ki živi na Manhattnu. Ker je malo verjetno, da bi spletne platforme zatrle razpravo o običajnem sadežu, je dejal, lahko emotikon “subtilno prodre skozi to razpoko v vratih”.
Meta, ki ima v lasti Facebook in Instagram, je oktobra objavila zapis, v katerem so poudarili, da svoje politike glede moderiranja vsebin ne spreminjajo ter jo aplicirajo na vse enako. Dodali so še, da “namigi, da namerno zaviramo določene glasove, niso upravičeni.” Poročilo organizacije Human Rights Watch, objavljeno ta mesec, pa navaja, da so Metine politike moderiranja vsebin povzročile “sistemsko cenzuro” objav, ki podpirajo Palestince.
Ilustracija lubenice umetnice Caitlin Blunnie, ki je na Instagramu zbrala več kot 13.000 všečkov.
Ker se je prepoznavnost simbola med vojno med Izraelom in Hamasom povečala, so bile podobe lubenice prav tako predmet presoje. Komentatorji na družbenih omrežjih so se na objave, ki so vključevale simbol omenjenega sadja, odzvali z emotikoni izraelske zastave.
Raziskovalka Crasnow je ob tem dejala, da če je bila moč simbola lubenice nekoč v tem, da je šlo za prikrit simbol, se je njegova vrednost s splošno popularizacijo bistveno spremenila. “Namesto subverzivnega sporočanja postane simbol za vse druge. Postane širši simbol obsega posameznikov, ki so del tega upora,” je dejala.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje