Zaporožje znova tarča ruskih napadov: med ranjenimi tudi dvomesečni deček

Ruska vojska je ponoči z raketami in brezpilotnimi letalniki napadla ukrajinsko mesto Zaporožje. V napadu je bil ubit en človek, še 25 pa je ranjenih.
Med ranjenimi je tudi dvomesečni deček, je na omrežju Telegram zapisal guverner zaporoške regije Ivan Fedorov. Med ranjenimi so tudi reševalci in uslužbenci energetskih podjetij, ki so poškodbe utrpeli med posredovanjem po prvem napadu. Ukrajinska tiskovna agencija Ukrinform poroča, da je bilo po zadnjih podatkih skupno ranjenih 45 ljudi.

Poleg stanovanjskih stavb sta bila po besedah Fedorova poškodovana tudi objekta za oskrbo z energijo in za proizvodnjo elektrike in toplote, zato je 20.000 ljudi ostalo brez elektrike, 17.000 pa brez ogrevanja, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Po navedbah ukrajinskih letalskih sil je Rusija v napadu na Zaporožje uporabila štiri rakete iskander. Ukrajinski sistemi zračne obrambe so sestrelili 57 brezpilotnikov, med njimi tudi iranske drone tipa šahed.

Zaporožje leži na ozemlju pod ukrajinskim nadzorom približno 30 kilometrov od jugovzhodne fronte. Ruska vojska mesto, ki je imelo pred začetkom vojne leta 2022 približno 700.000 prebivalcev, redno obstreljuje.

"Potrebujemo več sankcij proti Rusiji, več sistemov zračne obrambe za zaščito naših mest in skupnosti ter več orožja za naše borce na frontah," je zapisal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v odzivu na družbenih omrežjih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Moskva kot pogoj za začetek mirovnih pogajanj zahteva umik ukrajinske vojske iz regij Zaporožje, Herson, Doneck in Lugansk. Junija lani je ruski predsednik Vladimir Putin povedal, da od Kijeva pričakujejo tudi opustitev prizadevanj za vstop v zvezo Nato. Ukrajina je predlog in pogojevanje tedaj zavrnila.

Ukrajina odredila evakuacijo otrok iz več mest v regiji Harkov

Ukrajina je danes odredila evakuacijo 267 otrok in njihovih družin iz več mest v severovzhodni regiji Harkov, ki jim grozi napredovanje ruskih sil. Evakuacija velja za naselja v bližini mesta Kupjansk, ki ga skušajo ruske sile zavzeti.
"Odločitev je bila sprejeta zaradi okrepljenega sovražnega obstreljevanja. Družine z mladoletniki pozivamo, naj si rešijo življenja in zapustijo nevarna območja," je dejal guverner regije Harkov Oleg Sinegubov.

Pred tem je sporočil, da je v najnovejših napadih ruskih sil življenje izgubila 54-letna ženska. Po navedbah Kijeva so v bližini drugih mest na fronti umrli najmanj trije ljudje, več jih je ranjenih.

Odločitev oblasti o evakuaciji nakazuje na vse večje težave, s katerimi se soočajo ukrajinske sile, ki poskušajo zadržati napredovanje ruskih vojakov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ukrajinske sile so v ofenzivi konec leta 2022 ponovno zavzele obsežna območja regije Harkov, ki meji na Rusijo, vendar je ruska vojska v zadnjih mesecih ponovno pridobila ozemlje. V sredo so po navedbah ruskega obrambnega ministrstva zavzeli eno vas severno od Kupjanska.

Evropski poslanci pozivajo EU k okrepitvi boja proti ruskim dezinformacijam

Evropski parlament je v danes sprejeti resoluciji obsodil sistematično rusko potvarjanje zgodovine za opravičilo svoje nezakonite vojne proti Ukrajini. EU je pozval k okrepitvi boja proti ruskim dezinformacijam in izrazil zaskrbljenost zaradi možnosti, da bi od ukinitve preverjanja dejstev na družbenih omrežjih lahko imela koristi Rusija.

V nezavezujoči resoluciji, ki jo je podprlo 480 evropskih poslancev, 58 pa zavrnilo, je parlament na plenarnem zasedanju v Strasbourgu pozval Evropsko unijo k razširitvi sankcij proti ruskim medijem, ki vodijo državno dezinformacijsko kampanjo.
Države članice EU so pozvali k temeljitemu izvajanju teh sankcij in zagotovitvi zadostnih sredstev za učinkovito spopadanje s hibridno vojno. Pozvali so jih tudi k večji podpori neodvisnih ruskih medijev v izgnanstvu, so sporočili iz parlamenta.

Izrazili so globoko zaskrbljenost zaradi nedavnih odločitev tehnoloških podjetij, ki obvladujejo družbene medije, o ukinitvi preverjanja dejstev in moderiranju vsebin, saj da bo to omogočilo še večje širjenje ruske kampanje dezinformacij po svetu.

Želijo, da Evropska komisija in države članice EU v odgovor na te odločitve podjetij Meta in X dosledno uveljavijo zakon o digitalnih storitvah. To so izpostavili kot tudi pomemben del boja proti ruskim dezinformacijam.

Poslanci so se s tem odzvali na nedavno napoved šefa tehnološkega velikana Meta Marka Zuckerberga, ki ima v lasti Facebook in Instagram, da bo odpravil preverjanje dejstev na svojih družbenih omrežjih v ZDA. Ob tem je dodal, da bodo na tem področju sledili omrežju X, kjer lahko uporabniki sami s t. i. skupnostnimi zabeležkami že nekaj časa pod objavami tem dodajo kontekst ali izpostavijo, da so lažne.