Nemčija je zaradi odcepitvenih teženj predsednika Republike Srbske Milorada Dodika ukinila financiranje štirih projektov v Republiki Srbski. Podobno odločitev je konec junija sprejela Evropska unija, ki ni odobrila financiranja projektov v tej bosanski entiteti.
Nemška vlada je ukinila financiranje štirih razvojnih projektov v Republiki Srbski v skupni vrednosti 105 milijonov evrov zaradi odcepitvene politike predsednika te entitete Bosne in Hercegovine Milorada Dodika. Gre za financiranje dveh projektov obnove hidroelektrarne v Trebinju, gradnje vetrne elektrarne Hrgud in sistema za čiščenje odpadnih voda v Bosanski Gradiški.
Financiranje projektov je Nemčija zaradi odcepitvene politike Republike Srbske začasno ustavila že marca lani. Ker se je odcepitvena politika nadaljevala in je vlada Republike Srbske stopnjevala politično krizo, se je nemška vlada odločila ukiniti financiranje omenjenih projektov, so v sredo sporočili z nemškega veleposlaništva v Sarajevu. Dodali so, da je Nemčija še naprej pripravljena sodelovati z BiH, tako v bosansko-hercegovski entiteti Federaciji BiH kot v Republiki Srbski, a je njen temeljni pogoj za to ohranitev miru, vladavine prava in ozemeljske celovitosti BiH.
Nemška vlada se je za ukinitev financiranja odločila nekaj več kot mesec dni po tem, ko je Evropska komisija odobrila 298 milijonov evrov nepovratnih sredstev za projekte, ki jih je prijavila Federacija BiH, ne pa tudi za projekte v Republiki Srbski. Več v prispevku EU odobrila denar za projekte Federacije BiH, ne pa tudi za Republiko Srbsko.
Preberite še prispevek Nevarne igre v Bosni in Hercegovini ali kako se znebiti Milorada Dodika?.
Tudi EU se je za ta korak odločila po zadnjih odcepitvenih težnjah Dodika. Parlament Republike Srbske je konec junija sprejel zakona o nepriznavanju odločitev ustavnega sodišče BiH in odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH.
Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Christian Schmidt se je na podlagi pooblastil, ki jih ima, odločil za razveljavitev spornih zakonov. Obenem je uvedel tudi spremembe kazenskega zakonika, po katerih bodo dejanja, ki kršijo ustavno ureditev države, v prihodnje obravnavali kot kaznivo dejanje. Dodik je napovedal, da bo kljub odločitvi Schmidta vztrajal pri sprejemanju zakonov za okrepitev delovanja srbske entitete in onemogočanje delovanja zveznih ustanov. Napovedal je tudi, da ne bo spoštoval odločitev Schmidta, četudi mu zaradi tega grozi zapor.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje