Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Christian Schmidt, ki ima v Bosni in Hercegovini izjemno velika pooblastila, je zdaj s podporo nekaterih zahodnih držav očitno pripravljen odločneje udariti po mizi in se celo znebiti voditelja Republike Srbske in enega najbolj nepredvidljivih avtokratov v regiji Milorada Dodika. Konsenz, da mora Bosna in Hercegovina naprej brez njega, se je med zahodnimi državami izoblikoval. Ni pa soglasja o tem, kako to doseči, ne da bi v BiH spet poprijeli za orožje.
V Bosni in Hercegovini, ki jo po krvavi vojni v 90. letih prejšnjega stoletja drži skupaj krhek daytonski mir, je napetost spet močno narasla.
Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Christian Schmidt, ki ima v Bosni in Hercegovini izjemno velika pooblastila, je zdaj s podporo nekaterih zahodnih držav očitno pripravljen odločneje udariti po mizi in se celo znebiti voditelja Republike Srbske in enega najbolj nepredvidljivih avtokratov v regiji Milorada Dodika.
A obenem nihče ne pričakuje, da bi bil Dodik, ki goji zelo tesne odnose z Rusijo, v tujih medijih pa med drugim razlaga, da je “najbolje, da se trije narodi BiH razidejo po civilizirani poti”, kadarkoli pripravljen z oblasti sestopiti mirno.
Bolj kot stopnjuje svoje separatistične težnje, večji je Dodikov konflikt s Schmidtom in z nekaterimi zahodnimi državami, predvsem z ZDA, ki so obenem tudi najmočnejša nasprotnica Dodikove zaveznice – Putinove Rusije.
Dodik z odcepitvijo Republike Srbske, kar bi vodilo v razpad BiH z zelo negotovim izidom, grozi že nekaj let. A pika na i so prav zadnji tedni in dnevi.
“To je napad na daytonski sporazum, na ustavni red in na državo”
Dodik že krepko stopa čez rob s petkovim podpisom zakona, po katerem v Republiki Srbski odločitev visokega predstavnika ne bodo več objavljali v uradnem listu te entitete, s tem pa njegove odločitve za Republiko Srbsko ne bodo več veljavne. To je v nasprotju z ustavo in z daytonskim mirovnim sporazumom, po novem pa tudi kaznivo dejanje, za katerega je zagrožena kazen od šest mesecev do petih let zapora.
Dodik pa je podpisal še en zakon, ki je še bolj nevaren, saj pravi, da v Republiki Srbski ne bodo veljale več niti odločitve ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine.
Po tem, ko so ta dva zakona v Banjaluki izglasovali, je sicer visoki predstavnik Schmidt oba razveljavil. Ta pooblastila ima. A oba zakona sta bila danes objavljena v uradnem listu Republike Srbske.
Zelo ostro so se na Dodikve poteze odzvali Američani. “To je neustaven in načrten napad na daytonski mirovni sporazum, na ustavni red BiH in na državo. ZDA spoštujejo suverenost, ozemeljsko celovitost in multietničnost BiH, še naprej pa si bodo prizadevale, da bodo tisti, ki delujejo v nasprotju z daytonskim sporazumom, za svoja dejanja tudi odgovarjali,” je na Twitterju zapisalo ameriško veleposlaništvo v Sarajevu.
Zelo podobno je bilo tudi sobotno sporočilo ameriškega zunanjega ministra Antonyja Blinkena.
Visoki predstavnik Christian Schmidt lahko skladno z bonnskimi pooblastili Dodika celo odstavi. In to je po neuradnih informacijah iz visokih diplomatskih virov, ki so jih pridobili kolegi iz N1 Sarajevo, in po neuradnih informacijah iz visokih diplomatskih krogov, ki smo jih pridobili na N1 Slovenija, po letih Dodikovih separatističnih teženj zdaj prvič tudi eden od resnih scenarijev na mizi.
Med zahodnimi državami se je po informacijah N1 namreč že izoblikoval konsenz, da mora Bosna in Hercegovina naprej brez Milorada Dodika. Ni pa konsenza o tem, kako to doseči.
Že zdaj je jasno, da Dodik te odločitve Schmidta ne bi spoštoval in z oblasti ne bi sestopil, je za N1 Sarajevo dejala komentatorka Tanja Topić, in dodala, da bi “del prebivalcev brez dvoma Dodika odločno podprl”. Toda Schmidt naj bi imel po neuradnih informacijah iz diplomatskih krogov največ podpore za odstavitev Dodika v Washingtonu in Londonu, ki sta leta 2022 zaradi očitkov, da ogroža daytonski mir, zoper Dodika uvedla tudi sankcije.
Te vključujejo zamrznitev premoženja in prepoved potovanja. Zdaj pa naj bi prevladala ocena, da sankcije ne delujejo, saj Dodik svojo politiko nadaljuje, in da je zato treba poseči po bolj odločnih prijemih.
Zelo zadržana je pri tem Evropska unija, ki za razliko od ZDA in Združenega kraljestva tudi sankcij proti Dodiku ni uvedla. Je pa prav v zadnjih dneh poleg Kosova in Črne Gore tudi Republiko Srbsko izločila iz paketa zajetne, več stomilijonske razvojne pomoči.
Le dan kasneje je v Banjaluko pripotoval madžarski minister za zunanje zadeve in trgovino Peter Szijjarto in izrazil odločno podporo Dodiku: “Podpiramo ga in stojimo poleg njega zaradi vas, zaradi Srbov v BiH, saj ste se vi odločili, da je on vaš predsednik,” je dejal po navedbah Al Džazire.
Bruselj po naših informacijah vztraja, da je treba žogico umiriti, ohranjati celovitost Bosne in Hercegovine in jo po podelitvi statusa države kandidatke držati na poti sprejemanja in uvajanja EU reform.
Takšno je tudi stališče slovenskega zunanjega ministrstva: “Želimo si, da bi oblasti na vseh ravneh v Bosni in Hercegovini prepoznale priložnost, ki jo predstavlja kandidatski status in se osredotočile na reforme, ki pomembne za nadaljevanje integracije v EU. To med drugim zahteva odgovorno ravnanje in izogibanje vprašanjem, ki vnašajo politični razdor ter odvračajo pozornost od vprašanj, ki so bistvena za napredek na evropski poti.”
Ne bi bilo prvič
Če bi visoki predstavnik Christian Schmidt dejansko odstavil Milorada Dodika, to ne bi bila prva odstavitev predsednika Republike Srbske. Zgodilo se je že leta 1999, ko je tedanji visoki predstavnik, Španec Carlos Westendorp, odstavil takratnega predsednika Republike Srbske Nikolo Poplašna. Westendorp ga je odstavil po tem, ko mu je Poplašen sporočil, da za premierja Republike Srbske ne bo imenoval prav Milorada Dodika.
Takrat je Dodik priznaval vso avtoriteto visokega predstavnika, dejal je celo, da je to “avtoriteta nad ustavo in nad entitetami BiH”. Ta petek pa je podpisal zakon, po katerem odločitve visokega predstavnika v Republiki Srbski ne bi več veljale.
A po informacijah N1 je med visokim predstavnikom Schmidtom, državami t. i. kvinte (ZDA, Združeno kraljestvo, Italija, Nemčija in Francija) in Brusljem pred časom tekla razprava celo o možnosti aretacije Milorada Dodika.
Na tej točki je ročno zavoro med prvimi potegnil Bruselj, ki je to ocenil kot nerazumno tveganje za mir v Bosni in Hercegovini. A je ne glede na to visoki predstavnik Schmidt kmalu za tem uveljavil nov kazenski zakonik, po katerem je zdaj delovanje v nasprotju z ustavnim redom kaznivo dejanje. Sem sodi tudi Dodikov petkov podpis zakona o nepriznavanju odločitev visokega predstavnika in njegov podpis o nepriznavanju ustavnega sodišča BiH.
V napetem odnosu s Schmidtom je šel Dodik s provokacijami tako daleč, da se je ovadil kar sam. Tožilstvo v BiH pa je v petek sporočilo, da je na podlagi Dodikove samoprijave postopek proti njemu dejansko tudi odprlo.
Če bo prišlo do aretacije Milorada Dodika, poznavalci pravijo, da ga lahko aretira samo federalna policija (Sipa) in ne izključujejo, da bo lokalna policija Republike Srbske skušala to aretacijo preprečiti.
“Tudi z orožjem,” dodajajo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje